{"id":300,"date":"2024-09-19T16:43:50","date_gmt":"2024-09-19T16:43:50","guid":{"rendered":"https:\/\/ladacenter.dreamhosters.com\/?p=300"},"modified":"2025-07-25T16:46:19","modified_gmt":"2025-07-25T16:46:19","slug":"analiza-stanja-okoliscin-za-otroke-ki-so-se-v-preteklosti-lahko-neovirano-izobrazevali-na-domu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/blog\/analiza-stanja-okoliscin-za-otroke-ki-so-se-v-preteklosti-lahko-neovirano-izobrazevali-na-domu\/","title":{"rendered":"Analiza stanja okoli\u0161\u010din za otroke, ki so se v preteklosti lahko neovirano izobra\u017eevali na domu"},"content":{"rendered":"

V novem \u0161olskem letu 2024\/2025 <\/span>je kar nekaj sprememb glede predmetov, preverjanj znanj in seveda \u0161olanja oziroma po novem, izobra\u017eevanja na domu (v nadaljevanju IND), kjer so spremenili kar nekaj stvari. Zaradi sprememb pa tudi omejili v praksi ve\u010d otrokovih okoli\u010din. \u0160e posebno to se ti\u010de tega prispevka, saj so o spremembah odlo\u010dali ljudje, ki nimajo izku\u0161enj, kar pomeni, da niso kompetentni<\/span>, ker ne vedo kako poteka izobra\u017eevanje v okolju, ki je za otroka najbolj varno in pomembno, \u010de so le star\u0161i z glavo in srcem na pravem mestu in za otroka \u017eelijo le najbolj\u0161e. Ob tem pa poudarjamo, da gre v tem primeru za nadstandardno obliko izobra\u017eevanja, ve\u010d o tem v nadaljevanju, zakaj.<\/p>

\"\"<\/div>
O izrazoslovni in gramati\u010dni problematiki v slovenskem prostoru<\/a> si lahko prevedete \u010dlanek iz junijske objave v organizaciji Alliance for Self-Directed Education.<\/figcaption><\/figure>

\u200dZa slabovidne bralce priporo\u010damo v poslu\u0161anje tudi posnetek iz spomladanskega sre\u010danja<\/a>.<\/p>

Zaradi izrednih okoli\u0161\u010din v zadnjem polletju<\/span>, hudih kr\u0161itev zoper nedotakljivost \u010dlovekovega dostojanstva, \u010dlovekovih pravic ter otrokovih pravic do izobra\u017eevanja, v javnost podajamo strokovni povzetek dejstev, pri \u010demer uporabljamo sistemsko komunikacijo prek zavoda Lada Center. Lada Center je prvi in edini poslovni subjekt, ki se je ob ustanovitvi zavezal k spo\u0161tovanju star\u0161evskih pravic pri izbiri izobra\u017eevanja ter otrokove pravice do svobodne oblike izobra\u017eevanja brez nasilja. Lada Center vstopa na trg s humanitarno noto<\/span>, saj je bil ustanovljen z namenom ozave\u0161\u010danja prebivalstva v Republiki Sloveniji v \u010dasu, ko se v javnih ustanovah predlagajo zakoni, ki v vzgojno-izobra\u017eevalnih zavodih omejujejo otrokove pravice do izobra\u017eevanja.<\/blockquote>

V javnost vstopamo, ker obstajamo star\u0161i, ki si \u017eelimo druga\u010dnega na\u010dina izobra\u017eevanja, a nam je bil ta odvzet za na\u0161e otroke. Ob tem smo ogor\u010deni nad sramotenjem na\u0161ih vlog v javnih oddajah, v sodelovanju z gospo Rosvito Pesek in \u0161e nekaterimi drugimi. Obstajamo odgovorni in izobra\u017eeni star\u0161i, ki ne \u017eelimo vklju\u010diti svojih otrok v slovenski \u0161olski sistem, saj menimo, da je ta nekompetenten, zastarel ter v okviru javnih storitev neu\u010dinkovit, neekonomi\u010den in neproduktiven<\/span>.<\/p>

\"\"<\/div>
Pogost na\u010din razumevanja splo\u0161nih ciljev organizacij v javnem sektorju so tri E: gospodarnost, u\u010dinkovitost in uspe\u0161nost. (ACCA, Strategic Business Leadership)<\/figcaption><\/figure>

Lada Center<\/span> je tu zato, da pomaga otrokom v izobra\u017eevalnem procesu na spo\u0161tljiv na\u010din, a predvsem tudi v procesu ocenjevanja, za kar smo v realnosti ugotovili, da \u0161olski sistem tega podro\u010dja ne zmore pokrivati  kakovostno. Zato smo sami poiskali re\u0161itve za te otroke<\/span>. Predvsem je Lada Center sti\u010di\u0161\u010de med sistemom (Centri za socialno delo bodo morali prepoznati te stiske dru\u017ein) in najob\u010dutljivej\u0161im bitjem, mladim \u010dlovekom.<\/p>

V Lada Center se zelo zavzemamo za vse, kar je dobro za otroka, za njegove pravice in tudi njegov razvoj. Ker so odgovorni za \u0161olstvo (Predlagatelji zakona iz februarja 2024 so bili tisti trenutek zaposleni in odgovorni: Darjo Felda, Janja Zupan\u010di\u010d, Drago Kostrevc, Sandi Vrabec<\/span> in drugi javni uslu\u017ebenci na Ministrstvu za vzgojo in izobra\u017eevanje)  v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: MZVI) druga\u010dnega mnenja glede izobra\u017eevanja na domu kot marsikateri star\u0161i, ki vsakodnevno na vseh podro\u010djih sodelujejo in spremljajo svojega otroka, smo s pomo\u010djo Hane Vodeb, ki je v mesecu juniju 2023 v okviru CIVILNE INICIATIVE IND, skupaj z Mojco Androjna, izvedla anketiranje, kasneje pa opravila analize stanje o IND, pripravili \u010dlanek o raziskavah. <\/p>

V medijih se pogosto govori o vzgoji otrok, da v teh \u010dasih niso vzgojeni, da u\u010ditelji ne zmorejo, niti ne smejo premo\u010dno posegati v osebnost u\u010denca, \u010deprav le-ta kali mir pri pouku in je nevzdr\u017een, zadnje \u010dase tudi o zelo pogostem nasilju otrok v \u0161olah, ki ne znajo re\u0161evati te\u017eav mirno ali pa \u017eelijo le pokazati premo\u010d nad nekom in biti \u201cnad vsem\u201d. Toda, kje se za\u010dne te\u017eava, kje je vzrok? <\/span>Doma, v \u0161oli ali pa v dru\u017ebi, kjer otroci ne najdejo nekoga, ki bi ga lahko spo\u0161tovali in si \u017eeleli njegove dru\u017ebe? O navezanosti otroka na starej\u0161e, v primeru star\u0161a oz. prisotnega in ljube\u010dega star\u0161a, ki je hkrati u\u010ditelj pi\u0161e in ozave\u0161\u010da dr. Mate Gabor (kanadski zdravnik ima izku\u0161nje z dru\u017einsko prakso in posebno zanimanje za otro\u0161ki razvoj, travme in mo\u017ene vse\u017eivljenjeske vplive na fizi\u010dno in du\u0161evno stanje, vklju\u010dno z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo). Otroci so preve\u010d prepu\u0161\u010deni drugim ljudem in vrstnikom, kjer se pogosto ne po\u010dutijo varne in so zato nekateri odnosi prisiljeni. Tudi Dr. Gordon Neufeld<\/a> je ime, ki ga v krogu Lada Center prepoznamo. Slednji je najve\u010dja avtoriteta za otro\u0161ki razvoj, avtor uspe\u0161nice Hold On to Your Kids in mentor slovitega dr. Gaborja Mat\u00e9ja. Na svoji ve\u010d kot 40-letni poklicni poti je kot klini\u010dni psiholog delal z otroki, mladostniki in z zanje odgovornimi osebami. Med njegove najpomembnej\u0161e ugotovitve klini\u010dnih \u0161tudij sodi ravno spoznanje, da otroci v sodobnem svetu pogosto navezanost na dru\u017eino zamenjajo za navezanost na vrstnike, ki so nezreli, neodgovorni in s tem ne predstavljajo idealnega okolja za u\u010dinkovito socializacijo. Morda za razvoj dru\u017ebene odpornosti, ki pogosto rezultira v tla\u010denju resni\u010dnih \u010dustev in skrivanju ranljivosti, kar dolgoro\u010dno pripelje do stisk in bolezni.<\/p>

Pa da ne zaidemo preve\u010d, star\u0161i, ki \u017eelijo IND svojih otrok si \u017eelijo biti s svojimi otroki, odlo\u010dili so se, da jih bodo u\u010dili oni, prevzamejo s tem vso odgovornost za njihov izobra\u017eevalni proces, ob tem pa je zado\u0161\u010deno tudi mladoletnim otrokom, saj si \u017eelijo raziskovati svet s svojimi star\u0161i, ker se jim tudi individualno posve\u010dajo.  Z njimi so prakti\u010dno ves dan. To potrjuje tudi analiza, saj je v vzorcu te analize od 200 zajetih star\u0161ev, ki predstavljajo 379 otrok kar 64 % otrok, ki se izobra\u017euje doma in ne obiskuje skupin za u\u010denje oz. zasebnih ustanov, kjer jih pou\u010dujejo. \u201cVzgoja se za\u010dne doma\u201d<\/span> je ve\u010dkrat sli\u0161an stavek, ki ga strokovnjaki radi uporabljajo, tudi dolgoletni direktor Vinko Logaj (Zavod za \u0161olstvo), ki pred\u010dasno odhaja v pokoj, je v oddaji Signal poudaril, da so star\u0161i prvi odgovorni za vzgojo otrok. Ironija je, da gospod Vinko Logaj individualiziran na\u010din izobra\u017eevanja ena\u010di z manj kakovostnim izobra\u017eevanjem, kar nam s tem pojasni le to, da se podtalno dogaja ve\u010d nelogi\u010dnih dogodkov tako na Ministrstvu za vzgojo in izobra\u017eevanje, kot Zavodu za \u0161olstvo.<\/p>

RAZISKAVA KOT DOKAZ, DA JE IZOBRA\u017dEVANJE NA DOMU (pred spremembo zakona) VISOKOKAKOVOSTEN NA\u010cIN IZOBRA\u017dEVANJA<\/blockquote>

V vzorcu te omenjene analize so zajeti le star\u0161i, ki izobra\u017eujejo otroke na na\u010din, da sami prevzamejo odgovornost za njihovo izobra\u017eevanje, ki bodisi znotraj javnega \u0161olskega sistema na koncu opravljajo izpite (to je 64,91% oz. 246 otrok), ali so del tujih \u0161ol, ki imajo pri preverjanju znanja drug pristop (11,61% je otrok, ki na koncu ne opravljajo izpitov na mati\u010dni \u0161oli). Le 48 otrok zajetih v vzorec se izobra\u017euje v organizirani skupnosti in nato delajo izpite na mati\u010dni \u0161oli (12,66%),41 otrok pa se je v preteklosti \u0161olali na domu in se ne ve\u010d (10,82%). <\/p>

\"\"<\/div>
Star\u0161i, ki izobra\u017eujemo na domu, prevzemamo vso odgovornost za izobra\u017eevalni proces, hkrati pa v tem u\u017eivamo in sku\u0161amo pokazati razli\u010dne poti do pridobivanja znanja. Pri tem nas finan\u010dno nih\u010de ne podpira. \u0160e ve\u010d, zdaj smo izgubili mo\u017enost svobodnega izobra\u017eevanja, saj ob sprejetju zakona nih\u010de ni poskrbel za ta na\u010din izobra\u017eevanja. Namesto pomo\u010di se nad dru\u017einami izvaja razli\u010dne oblike nasilja. Posamezniki iz vrst Ministrstva so temu rekli privilegij.<\/figcaption><\/figure>

Naj spomnimo: Za otroke, ki so se v preteklosti, kot tudi za sedanje otroke v obstoje\u010dem novem \u0161olskem sistemu ni namenjeno iz prora\u010duna popolnoma ni\u010d.<\/span>  Izbire do razli\u010dnih vrst izobra\u017eevanja ve\u010d nimajo, saj so z zakonom omejili izobra\u017eevanje otrok na javno \u0161olski kurikulum in zato izobra\u017eevanje ni ve\u010d svobodno, kar IND star\u0161e postavlja v neenak polo\u017eaj v primerjavi z zasebnimi \u0161olami, ki poleg obveznih predmetov svobodno izbirajo vsebine, ki se glede na filozofijo in pedago\u0161ko smer prilagajajo otrokom, bolj individualizirano  Kljub temu, da so IND otroci v redovalnicah zavedeni skupaj s svojimi \u0161olskimi so\u0161olci, ki so se odlo\u010dili skupaj s star\u0161i, da obiskujejo \u0161olske prostore, jih predstavniki izobra\u017eevalnih institucij diskriminirajo na na\u010din, da jih ne povabijo na izlete, skupne \u0161portne aktivnosti, valeto, ipd. Onemogo\u010dena so jim \u0161olska tekmovanja in pogosto tudi stik z u\u010diteljem, da bi ga spoznali pred izvedbo izpitov ali kakr\u0161nokoli dru\u017eenje s skupnostjo so\u0161olcev. To nekako ne gre skupaj s konceptom vzgojno-izobra\u017eevalnih institucij, ob tem, da je najve\u010dji o\u010ditek predstavnikov iz vrst Ministrstva za vzgojo in izobra\u017eevanje (med njimi prednja\u010di s sovra\u017enimi govori prav gospe Janja Zupan\u010di\u010d, prej v vlogi ravnateljice Osnovna \u0161ola Louisa Adami\u010da<\/span>), da so IND  otroci nesocializirani.<\/span> \u0160e ve\u010d, trdijo, da imajo dokaze in raziskave za te trditve. Pa jih imajo? Le 7,6% star\u0161ev, katerih otroci imajo status IND je navedlo, da njihov otrok v mati\u010dni \u0161oli obiskuje ob\u0161olske dejavnosti, kar nakazuje na splo\u0161no manko sodelovanja s \u0161olami. Sodelovanje \u0161ole z IND dru\u017einami do sedaj z zakonom ni bilo opredeljeno, nov zakon sodelovanja celo prepoveduje. Do sedaj so \u0161ole po svoji vesti spremljale, sodelovale, vklju\u010devale in sprejemale otroke IND, v dobrobit otroka, zdaj pa ravnatelji skladno z okro\u017enico (ki  ni zakon, ampak je usmeritev, ki jo je elektronsko odposlal gospod Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za pred\u0161olsko vzgojo in osnovno \u0161olstvo) tudi nezakonito delujejo<\/em>. Na tem mestu torej pridemo do razkoraka med teorijo in prakso, da je \u0161ola vklju\u010dujo\u010da ustanova za vse otroke, in ki naj bi ne bila diskriminatorna. Uradno so osnovne \u0161ole postale institucije, ki ne \u017eelijo vklju\u010diti in socializirati otrok, ki so v redovalnicah vpisani v razrede so\u0161olcev. Kak\u0161no sporo\u010dilo dajejo tem otrokom? Naj na tem mestu spomnimo \u0161e, da obstajajo zelo raznoliki vzroki za odlo\u010ditev star\u0161ev za IND. Pogosto je to druga\u010den \u017eivljenjski slog dru\u017eine, slu\u017ebena potovanja, \u017eivljenje na razli\u010dnih koncih sveta; kot tudi metode za pou\u010devanje in seveda zanimanja otroka izven okvirov kurikuluma.<\/p>

Glede kritik zaradi nezadostne socializacije IND otrok so analize pokazale, da so otroku zagotovljeni medgeneracijski dru\u017ebeni stiki (98,8%),  star\u0161i potrjujejo, da IND otroci do\u017eivljajo manj stisk in stresa v primerjavi s \u0161olskimi, zagotovljeni so raznoliki dru\u017ebeni stiki v raznolikih situacijah, ki spodbujajo tolerantnost in sobivanje (96,9%) in so po mnenju star\u0161ev manj brezvoljni kot \u0161olski otroci (92,5%), da star\u0161i, katerih otroci imajo status IND, svojemu otroku zagotavljajo, da se vsak teden nestrukturirano dru\u017ei z drugimi otroki vsaj 2-3 ure (92%), menijo, da imajo bolje razvit lastni jaz in bolje poznajo svoje mo\u010dne to\u010dke kakor \u0161olski otroci (90,1%), se radi povezujejo in sodelujejo z drugimi,  imajo dobro razvito empatijo (89,4%), so manj konfliktni (87,7%) in se zlahka vklju\u010dujejo v organizirane oblike ob\u0161olskih\/po\u0161olskih dejavnosti (82,6%)<\/span>. Rezultati nadpovpre\u010dno dokazujejo vse nasprotno, kar so trdili nekateri poslanci v Dr\u017eavnem zboru, posebej stranke Gibanje Svoboda in Levica, ko je bila odprta razprava in potrditev sprememb novih zakonov glede \u0161olanja. Na splo\u0161no je bilo v raziskavi med analizo vzrokov za izobra\u017eevanje na domu med najpogostej\u0161imi navedbami negativna socializacija in medvrstni\u0161ko nasilje v \u0161olah, predvsem pa prepri\u010danja, vezana na to, da star\u0161i otrokom doma ne morejo zagotavljati bolj\u0161ih, bolj individualnih pogojev za intelektualno-psiholo\u0161ki napredek. <\/p>

\"\"<\/div>
Kaj je sploh socializacija? Kako se socializiramo odrasli?<\/figcaption><\/figure>

Na Ministrstvu za vzgojo in izobra\u017eevanje so za medij N1 povedali, da so u\u010denci, ki se \u0161olajo na domu privilegirani zaradi manj\u0161ega \u0161tevila predmetov<\/a>, iz katerih se je ocenjevalo znanje nih\u010de pa se ne vpra\u0161a, kaj to pomeni za u\u010dence IND, ki pi\u0161ejo celoletne izpite predmetov. Le koliko u\u010dencev, ki se \u0161olajo v \u0161olah, bi opravilo preverjanje pozitivno, \u010de bi dokazovali znanje iz snovi  celotnega leta? V analizah se je 75% star\u0161ev otrok IND strinjalo s trditvijo,  da je dokazovanje znanja za celotno \u0161olsko leto naenkrat za otroka zelo zahtevno, poleg tega 73,7% teh star\u0161ev meni, da je za otroka ocenjevanje na kon\u010dnih izpitih mo\u010dna stresna situacija, saj je dose\u017een uspeh odvisen od preve\u010d dejavnikov hkrati. Star\u0161i so odgovarjali, da so na ocenjevanjih u\u010ditelji iskali tudi neznanje otrok, otroci so pisali celoletne teste za en predmet dlje \u010dasa, kot je dolo\u010deno po pravilniku, kar ni primerljivo ali enakovredno z ute\u010denimi preverjanji znanja v \u0161olah, po drugi strani pa so lahko imeli otroci na dan izpita slab dan ali pa tudi tremo, \u010de so u\u010ditelja videli prvi\u010d v \u017eivljenju, navsezadnje jih ocenjuje nekdo, ki ni bil sploh nikoli del izobra\u017eevalnega procesa tega otroka. Med raziskavo so bili tudi u\u010denci, ki so prejeli dose\u017eke na tekmovanjih v ve\u0161\u010dinah ali znanju, ki niso obvezni del u\u010dnih ciljev in dosegli nadpovpre\u010dne rezultate na primerjalnih ocenjevalnih testih. Med mati\u010dnimi \u0161olami so bile tudi tak\u0161ne, ki niso \u017eelele sodelovanja s star\u0161i in so star\u0161i imeli slabe izku\u0161nje z njimi. Le 33,1% star\u0161ev, katerih otroci imajo status IND, se strinja s trditvijo, da mati\u010dna \u0161ola podpira njihovo odlo\u010ditev glede IND, ve\u010dina je torej ne, kar se odra\u017ea skozi odnos u\u010diteljev do IND otrok na izpitih. Kar 30% star\u0161ev, katerih otroci imajo status IND, je otroke \u017ee prestavilo iz mati\u010dne \u0161ole drugam, pri \u010demer so glavni razlogi, ki jih navajajo ob odlo\u010ditvi nenaklonjenost \u0161ole do IND, nekorekten, diskriminatoren odnos, nezadovoljstvo s \u0161olo, da bi bili vpisani na \u0161olo<\/span>, ki je bolj naklonjena k razumevanju IND.<\/p>

Na podlagi teh podatkov in izku\u0161enj star\u0161ev, so le-ti ocenili, da bi jim morala dr\u017eava zaupati, da izpolnjujejo obvezo o izobra\u017eevanju svojih otrok in ukiniti izpite ali kakr\u0161nokoli dokazovanje dose\u017ekov u\u010dnega procesa in omogo\u010diti unschooling kot ga imajo nekatere dr\u017eave v razvitem svetu (85,9%), nekaj manj odstotkov star\u0161ev (80,4%) pa se je strinjalo, da bi ukinili izpite, te pa nadomestili s portfeljem otroka, s katerim poka\u017ee dose\u017een napredek, osvojena znanja in ve\u0161\u010dine. 91,1% IND star\u0161ev si \u017eeli ve\u010d svobode pri izobra\u017eevanju doma, ker v tem vidijo bolj\u0161e prilo\u017enosti za kakovostnej\u0161i, otroku prilagojen IND. Samo 34,4% star\u0161ev, je bilo zadovoljnih z obliko IND pred spremembami zakona, ko je bilo potrebno \u0161oli sporo\u010diti IND na za\u010detku leta, na koncu pa je otrok moral oziroma \u0161e vedno mora opravljati preverjanje znanja, prej iz osnovnih predmetov, zdaj iz vseh. Najve\u010dkrat predsodki tr\u010dijo ob nezmo\u017enost razumevanja, da otrok lahko zna vso snov teko\u010dega leta ali celo nadgradnjo le-te, kljub temu, da ne opravlja izpita v \u0161oli, saj celoletni izpiti niso edino merilo znanja IND otrok, ki so po tujih raziskavah nadpovpre\u010dno razgledani v primerjavi s \u0161olskimi otroki. Pri IND so bili star\u0161i zadovoljni z akademskim napredkom otroka, napredkom pri razvoju ve\u0161\u010din in psiholo\u0161kim napredkom (vsi podatki nad 90% strinjanja), hkrati pa je otrok \u017eelel nadaljevati z IND \u0161e v prihodnje. Raziskava  o IND je potrdila, da gre za nadpovpre\u010dno izobra\u017eene star\u0161e.<\/p>

Vi\u0161je\u0161olsko, univerzitetno, magisterij ali doktorat (VI.-VIII. stopnja) ima 66,3% mam in 49,7% o\u010detov otrok, ki imajo status IND. Od tega ima 39% IND-mam pedago\u0161ko smer izobrazbe. <\/span>S spremembo zakona so star\u0161i postali podizvajalci javnega \u0161olskega sistema, tako bi se morala tudi sredstva, ki so namenjena \u0161olam, posledi\u010dno dodeliti star\u0161em, ki izvajajo izobra\u017eevanje, namesto u\u010diteljem v \u0161olah. Zakoreninjeno prepri\u010danje, da bi bili ne bili star\u0161i, ki se odlo\u010dajo za IND kompetentni, so glede na ugotovitve raziskave odve\u010d.<\/p>

\"\"<\/div>
Strokovno mnenje o preobremenitvi otrok bi bilo potrebno izvesti tudi v \u0161olah, ne samo pri u\u010dencih z IND.<\/figcaption><\/figure>

Ker se je zakonodaja IND otrokom glede \u0161olstva spremenila na slab\u0161e, posebej glede celoletnih izpitov iz vseh predmetov, je 83% star\u0161ev odgovorilo, da bi zahtevalo strokovno mnenje o preobremenitvi otrok.<\/span> Za pri\u010dakovati je tudi, da bo z leto\u0161njim letom upad IND u\u010dencev za cca 50%, saj je psiho-fizi\u010den pritisk ob pove\u010dani koli\u010dini celoletnih izpitov za otroke postal prehud<\/span>. Prav tako se po novi zakonodaji izpiti zaradi koli\u010dinske porazdelitve za\u010dnejo \u017ee s februarjem, kar ustvarja globok prepad oziroma neenakost med IND in \u0161olskimi otroki, saj imajo \u0161olski otroci \u010das za osvojeno snov do srede junija., IND otroci pa pri nekaterih predmetih le do za\u010detka februarja. Tak urnik je vzpostavljen zato, da bi \u0161ole lahko tudi logisti\u010dno izpeljale vse izpite do konca leta. S pove\u010dano koli\u010dino izpitov je tudi ve\u010d logistike in anga\u017emaja s strani u\u010diteljev, ki za dodatno delo ne prejmejo dodatnega pla\u010dila. \u010ce dodamo k temu \u0161e predsodke oziroma nerazumevanje ali nepoznavanje IND, dobimo s pove\u010dano koli\u010dino izpitov ve\u010d dodatnega dela med u\u010ditelji (na vsakem izpitu so poleg u\u010ditelja \u0161e dva v komisiji). V zakonu ni opredeljenih mehanizmov, ki bi regulirali diskriminacijo IND otrok na celoletnih izpitih, ki so prepu\u0161\u010deni logiki in razpolo\u017eenju zaposlenih od \u0161ole do \u0161ole razli\u010dno, zato ni zagotovila, da so IND otroci na celoletnih preverjanjih obravnavani enako, primerno, nediskriminatorno.<\/p>

Civilna iniciativa za IND je marca 2023 na Ministrstvo za vzgojo in izobra\u017eevanje odgovornim Marjetki Loborec Skerl, Katji Kri\u017enar, Borisu \u010cernilec in Borisu Zupan\u010di\u010du poslala predloge ureditve IND, saj imajo kot izvajalci izobra\u017eevanja na domu \u017ee dolgoletne izku\u0161nje. Omenili so, da bi bili izpiti enaki za vse otroke, ki se izobra\u017eujejo na domu, da bi bila na ustnih izpitih mo\u017ena udele\u017eba star\u0161a kot tihega opazovalca, da bi dokazovali u\u010dne cilje in usvojene ve\u0161\u010dine s pomo\u010djo portfelja, da bi ohranili enakopraven standard znanja otrok na domu in otrok v zasebnih \u0161olah, da bi \u0161ole in IND dru\u017eine vzajemno sodelovale in prizadevale za neodvisen in\u0161titut, ki bi bdel nad izpiti IND in bi zagotavljal enakovredno obravnavo. Tak neodvisen in\u0161titut bi zagotavljal primerljivost in enakovredno obravnavo, predvsem pa bi temeljil na poglobljeni analizi IND in razumevanju namesto na predsodkih, kot se to dogaja do sedaj brez \u201cventilov\u201d, ki bi strmeli k dobrobiti otrok. Odgovora na njihove predloge niso prejeli<\/span>. Prav tako so nekaterim strankam poslali vabila za sestanek, kjer so predstavili stali\u0161\u010da in so bile ene od strank dokaj \u017ealjive, sestanka pa se ni udele\u017eila stranka Levica, kar nakazuje na odklonilen odnos do alternativnih oblik izobra\u017eevanja.  Prav tako so star\u0161i pozvali ve\u010d javnih institucij, da se za IND vklju\u010di Lada Center, ker za te u\u010dence ni poskrbljeno na primeren na\u010din, a se je tudi tu naletelo na ignoranco. Obiskali so jih tudi osebno, da bi predstavili prednosti in razloge za odlo\u010ditev za IND, priskrbeli informacije in podatke, da bi bolje razumeli, zakaj se star\u0161i in otroci posve\u010dajo drug drugemu ne samo v dru\u017einskem \u010dasu, ampak tudi glede izobra\u017eevanja. Nekateri so ena\u010dili IND s \u0161olanjem na daljavo, kar je popolna razlika, saj se je drugo opravljalo med \u010dasom korone, ko so otroci ostali doma in so morali opravljati vso dnevno \u0161olsko delo in naloge ter biti prisotni pri video predvajanjih, izobra\u017eevanje na domu pa je dnevno prilagojeno otrokovemu interesu ne glede na \u010das in kraj ter nima omejitve. Glavni izvajalec \u0161olanja na daljavo je \u0161e vedno \u0161ola, pri IND  pa so star\u0161i oziroma drugi podizvajalci, s tem, da star\u0161i niso ve\u010d zasebniki pri izvajanju alternativne oblike izobra\u017eevanja, ampak javno-\u0161olski izvajalci, ne samo nepla\u010dani, ampak naj bi otroku za razli\u010dne predmete zagotovili vse pripomo\u010dke na lastne stro\u0161ke (kot npr. za \u0161port razne \u017eoge, gimnasti\u010dna orodja oziroma tudi najem dvorane, kjer naj bi otrok vadil za izpite)<\/span>. Zato naj ob tem omenimo zaposlitveni status star\u0161ev otrok IND, kjer je najve\u010d mam otrok, ki imajo status IND, je bodisi nezaposlenih (38,5%) bodisi samozaposlenih (36%). Le 14,3% mam ima zaposlitev s fiksnim delovnim \u010dasom in 11,2% s fleksibilnim delovnim \u010dasom. Od tega jih 24,2% delo opravlja od doma. V zaposlitveni strukturi o\u010detov, jih je 39,5% samozaposlenih, le 6,4% nezaposlenih, 20,4% zaposlenih s fleksibilnim in 33,8% s fiksnim delovnim \u010dasom. 11,5% o\u010detov dela od doma<\/span>. <\/p>

Lada Center se zavzema za spo\u0161tljiv na\u010din odnos do otroka v procesu njegovega izobra\u017eevanja v osnovno\u0161olskem obdobju, ter da ni dele\u017een nasilja medtem ko se izobra\u017euje glede na to, kje se izobra\u017euje in, da mu je omogo\u010deno samo vodeno izvajanje lastnega izobra\u017eevanja,<\/a> ob podpori odraslega. Enako veljda, da ta otrok, ki je mladoleten ne do\u017eivlja prisile, ki jo ena\u010dimo v sedanjem \u010dasu s psiholo\u0161kim mobingom. Vzporednice lahko povezujemo v zvezi s tem tudi v \u0161tudijska raziskovanja psiholo\u0161ke stroke, ki pa do danes ni naredila ene temeljite raziskave korelacijskih povezav med \u0161olskim sistemom, kot tudi te\u017eavami, ki jih imajo ti otroci v odraslej\u0161i dobi. Zato je \u0161e toliko bolj pomembno opozarjati in preizpra\u0161evati kakovost izobra\u017eevanja v javnih institucijah, ob tem, da preko medijev spremljamo, kako celoten \u0161olski sistem razpada, s predpostavko, da so problem zgolj in samo pla\u010de zaposlenih v \u0161olskem procesu ter pomanjkanje kadra. Koliko vas je do sedaj pomislilo, da se u\u010dinki obveznega \u0161olskega kurikuluma poka\u017eejo skozi nasilje u\u010dencev, bodisi, da to vpliva na vzpostavljeno nasilje nad samim seboj, ali pa do so\u0161olca, kot tudi, da je ocenjevanje in s tem povezana tekmovalnost klju\u010den problem, ki ima za posledico slabo psiholo\u0161ko stanje teh mladoletnikov? Raziskava potrjuje, da je otrok bolj motiviran, \u010de snov osvoji na podlagi svojih izku\u0161enj (92,8%), kadar ga snov pritegne, zato se sledi njegovim interesom (90%), ka\u017ee motiviranost za branje poljubne literature (73,6% izkazuje samo motiviranost za u\u010denje in sam prosi za razlage neke snovi (60,3%)<\/span>.<\/p>

\"\"<\/div>
Ustanoviteljica zavoda Lada Center, Klavdija Ho\u010devar Kastelic, aktivno sodeluje v organizaciji ASDE<\/a>, kjer se je sprva za\u010dela spoznavati s tem na\u010dinom \u017ee v pred\u0161olskem obdobju otrok, iz \u010desar je zrastla takrat tudi \u017eelja po nadaljevanju tega na\u010dina. Zaradi spoznanja, da je tak na\u010din izjemno obogatel dru\u017eino (o\u017ejo in \u0161ir\u0161o), kot tudi pobudo prvorojenca, da bi \u017eelel tako delovati \u0161e naprej v njegovem osnovno\u0161olskem obdobju \u017eivljenja, se je odlo\u010dila, da \u0161e naprej svoj \u010das investira v izobra\u017eevanja s tega podro\u010dja. Ko bi Lada Center pridobil \u0161e ve\u010d virov financiranj bi lahko aktivneje pri\u010deli z edukacijo preostalih \u010dlanov zavoda.<\/figcaption><\/figure>

Star\u0161i, katerih otroci imajo status IND, navajajo, da otroci z lastnimi investicijami pribli\u017eno 3 ure tedensko osvajajo dodatne ve\u0161\u010dine in spretnosti, ki jih u\u010dni na\u010drti ne zajemajo. Med njimi so dodaten tuji jezik, dru\u017eboslovni predmeti, naravoslovni predmeti in dodatne ve\u0161\u010dine, ki jih predmeti ne zajemajo (vrtnarjenje, kuhanje, skrb za \u017eivali, ro\u010dne spretnosti, \u0161portne ve\u0161\u010dine, glasbeni instrumenti s teorijo, risanje in razno ustvarjanje,…) Star\u0161i se poslu\u017eujejo razli\u010dnih u\u010dnih pripomo\u010dkov in materialov, med njimi je 4,1% skrbnikov izbralo kot najpogostej\u0161o metodo pri u\u010denju Waldorfski pristop, 5,7% skrbnikov je najvi\u0161je umestilo Montessori metode, kot najpogosteje uporabljene pri pou\u010devanju otrok, 33,5% skrbnikov u\u010dne metode javnega \u0161olstva (delovne zvezke, u\u010dbenike, ki so predpisani v \u0161olah…). Kar 48,5% IND star\u0161ev je najvi\u0161je umestilo lastne metode in materiale, ki jih skrbniki doma pripravijo za otroke, ki se izobra\u017eujejo na domu. Potrebno bi bilo umestiti vidik inovacij, predvsem pa, da preko tega nastajajo nove metode izobra\u017eevanj, kar pa pomeni, da so star\u0161i, ki izobra\u017eujejo na domu pravzaprav inovatorji individualiziranih metod, ki bodo morda v prihodnje lahko ponudili primere dobrih praks. Kar pa pomeni tudi produciranje novih mo\u017enosti in vrst izobra\u017eevanj za prihodnost otrok, kar je dejansko ne vedo\u010d z novim zakonom prepovedano, kot tudi, vna\u0161amo to lahko samo iz vrst ustanovljenih vrst izobra\u017eevanj iz tujine v na\u0161 prostor.. <\/span>Slovenska mentaliteta se ka\u017ee torej globlje tudi v tem smislu, kako bomo ustvarjali nove vrste izobra\u017eevanj, v kolikor za to niti ne bo ve\u010d \u010dasa niti motivacije, hkrati pa se omejuje ljudi, da so ustvarjalni in iznajdljivi v smislu razvijanja raznoraznih pripomo\u010dkov pri pou\u010devanju otrok. Je to res v interes komurkoli? Prav za zagotavljanje pluralnosti, inovativnosti in razvoja dru\u017ebe so pomembni posamezniki, ki predstavljajo alternativni pristop k ustaljenim sistemskim principom, saj lahko iz neprehojenih poti in \u201coranja ledine\u201d tudi dru\u017eba, v tem primeru predstavniki \u0161olskega sistema, \u010drpajo navdih in znanje za napredek. Spodbuda in podpora s strani sistema bi bila za pe\u0161\u010dico IND star\u0161ev in otrok (manj kot pol procenta populacije) prav gotovo ob\u010de koristnej\u0161a tudi za dru\u017ebo. Tako pa ne moremo mimo ob\u010dutka, da si nova zakonodaja prizadeva k izkoreninjanju pluralnosti izobra\u017eevanja. Izjavanje IND je odgovorno dejanje, zahteva veliko dela, odrekanja in discipline in \u010de kdo, bi morali star\u0161i IND otrok na izpitih dokazati, ali so primerni u\u010ditelji, namesto, da so otroci tisti, ki prestre\u017eejo predsodke s strani izobra\u017eevalnih ustanov in dru\u017ebe v splo\u0161nem. V razvitej\u0161ih dr\u017eavah Evrope namesto preverjanja znanja iz snovi, \u0161ola vodi sre\u010danja s star\u0161i, ki predstavijo u\u010dne metode, materiale in trend spremljanja razvoja otroka, tako v intelektualnem kot psiho-fizi\u010dnem smislu. Dokler je edino merilo znanja otrok uravnilovka, \u201cpiflanje\u201d in primerjava, ni za pri\u010dakovati kreativne, solidarne in proaktivne generacije prihodnosti. <\/p>

Glede na analize u\u010dnih ve\u0161\u010din IND otrok, kar 95% star\u0161ev meni, da \u0161olski sistem otroku vzame preve\u010d \u010dasa, da bi napredoval v pridobivanju znanja in ve\u0161\u010din, ki se ti\u010dejo njegovega zanimanja. Skupaj z otroki star\u0161i dajejo prednost pri u\u010denju \u017eivljenjsko uporabnim znanjem in ve\u0161\u010dinam, duhovni rasti, psihomotori\u010dnem in psihosocialnem razvoju otroka, potrebam in radovednostim otroka ter na splo\u0161no celovitemu pristopu do znanja. Kako poteka urnik dru\u017ein, je pribli\u017eno razdeljeno na tretjino, ki  se na izpite pripravljajo celotno \u0161olsko leto, druga tretjina ima fleksibilen urnik izobra\u017eevanja, ampak vseeno jasno rutino, zadnja pa pravi, da je u\u010denje naraven proces, ki je del \u017eivljenja in ne potrebuje na\u010drtovanja, saj znanje osvajajo vse dni v letu. <\/blockquote>

Star\u0161i so v raziskavi o IND poskusili oceniti koliko ur tedensko bere njihov otrok. Ocenjevali so razli\u010dno stare otroke, po ve\u010d otrok na dru\u017eino. IND otroci, ki se izobra\u017eujejo na domu, berejo v povpre\u010dju med 4,7 do 7,9 ur na teden, z mediano 3,5 ur tedensko do 5 ur tedensko, kar je nadpovpre\u010den dose\u017eek glede na raziskave med \u0161olskimi otroki in navedbe u\u010diteljev, da branje in bralna pismenost med u\u010denci v O\u0160 upada. Pri ocenjevanju prvega otroka, jih 56,7% bere do 5 ur tedensko, 23,4% jih bere 6-10h tedensko, 19,9% jih bere ve\u010d kot 10 ur tedensko. Pri ocenjevanju drugega otroka so navajali v 61,1% branje do 5 ur tedensko, 30% od 6-10h tedensko in 8,9% ve\u010d kot 10h tedensko.<\/span><\/p>

Narejena je bila torej raziskava, ki dokazuje, da so negativne trditve poslancev, odgovornih na ministrstvih in Zavodu za \u0161olstvo proti IND, popolnoma nesmiselne in nepodprte s strani analiz, ki jih do sedaj ni bilo. Tatjana Greif iz Levice je v dr\u017eavnem zboru povedala, da nasploh IND otrok ne more funkcionirati kot odrasla oseba, ravno zaradi socializacije, kar se nikakor ne sklada z incidenti na \u0161olah  ki so jih povzro\u010dili v zadnjih letih u\u010denci \u0161ol ali u\u010ditelji (npr. incident na o\u0161, kamor je u\u010denec prinesel s seboj oster predmet – 13.2.2024 (24 ur), u\u010denec o\u0161 je na\u010drtoval napad na so\u0161olce, na kranjski \u0161oli naj bi u\u010ditelj napadel u\u010denca (17.10.23, Dnevnik), so\u0161olec  so\u0161olca zabodel tik pod vratom (3.2.2024), v o\u0161 \u0160marje napad na u\u010denca s kladivom (Delo), v Logatcu v o\u0161 aretirali u\u010diteljico (05.02.2024. RTV SLO). Taki incidenti se uvr\u0161\u010dajo \u017ee v razdelek \u0161kodljive in negativne socializacije v \u0161olah, kar postaja dru\u017ebeno sprejemljivo. Vztraja pa tudi vpra\u0161anje, \u010desa vse so otroci prikraj\u0161ani, ker kakovost \u0161olskega sistema upada. Trditve poslancev ne temeljijo na tehtnih in adekvatnih raziskavah, ki niso bile niti predstavljene v javnosti, kaj \u0161ele, da bi lahko ocenili ustreznost, veljavnost in zanesljivost merjenja.<\/span><\/p>

\u017divimo \u0161e drugo \u017eivljenje, dru\u017einsko in ne samo \u0161olsko. Tak\u0161no vrsto izobra\u017eevanja je podprla Slovenska demokratska stranka, ki so bili razumevajo\u010di in so se obenem spra\u0161evali, kako naj bi lahko ti otroci imeli celoletna preverjanja iz vseh predmetov in to ena\u010dili kot da bi bili maturanti. Tudi obvezno obiskovanje \u0161ole in prekinitev IND zaradi ene negativne ocene zanje ni smiselno. Tudi dr. Robert Golob je svojega otroka \u0161olal na domu<\/span>, pa se zdaj o\u010ditno izogiba le-temu in se strinja s zaostrovanjem zakona. Naj ob tem omenimo, da so spremembe zakona na 64. izredni seji 21.2.2024 v DZ podprli naslednji poslanci: Aleksander Prosen Kralj, Ale\u0161 Rezar, Andreja Kert, Andreja Rajben\u0161u, Andreja \u017divic, mag. Borut Sajovic, mag. Darko Krajnc, mag. Dean Premik, Dejan S\u00fc\u010d, Du\u0161an Stojanovi\u010d, Felice \u017di\u017ea, Bojan \u010cebela, Teodor Urani\u010d, Tereza Novak, Tine Novak, Toma\u017e Lah, Uro\u0161 Bre\u017ean, mag. Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d, Vera Granfol, Ga\u0161per Ovnik, Janja Sluga, Jernej \u017dnidar\u0161i\u010d, Jo\u017eica Derganc, Jurij Lep, Katarina \u0160travs, Lena Grgurevi\u010d, Lenart \u017davbi, Miha Lamut, dr. Mirjam Bon Klanj\u0161\u010dek, Tamara Kozlovi\u010d, Tamara Vonta, Miroslav Gregori\u010d, mag. Nata\u0161a Av\u0161i\u010d Bogovi\u010d, Monika Peko\u0161ak, Lucija Tacer, mag. Rastislav Vre\u010dko, Sandra Gazinkovski, Sara \u017dibrat – vsi stranka Svoboda, mag. Bojana Mur\u0161i\u010d, Jani Prednik, Jonas \u017dnidar\u0161i\u010d, Soniboj Kne\u017eak, Damjan Zrim – vsi SD, Ferenc Horv\u00e1th (IMNS), Nata\u0161a Suki\u010d in dr. Tatjana Greif (obe Levica)<\/span>. <\/p>

Na seji Odbora za izobra\u017eevanje v DZ je predstavnica Marjana Kos Civilne iniciative za izobra\u017eevanje na domu dobila prilo\u017enost poslancem povedati, kaj si o predlagani novi ureditvi IND mislijo dejanski izvajalci te oblike izobra\u017eevanja, ni omenjenih zasebnih \u0161ol (tam ostaja vse enako), ne strinjajo se z novo ureditvijo,  ker kr\u010di njihove pravice in ustvarja diskriminacijo, s predlagano novo ureditvijo je \u201csvoboda izobra\u017eevanja otrok postala privilegij premo\u017enih, da bo socializacije \u0161e manj, zato ker nekateri hodijo na razne kro\u017eke, ki zdaj ne bodo ve\u010d mo\u017eni. \u017deleli so spremembe IND s pomo\u010djo star\u0161ev iz prakse oziroma so bili na voljo za pogovor s predstavniki iniciative, kar pa ni bilo usli\u0161ano<\/span>. <\/p>

\"\"<\/div>
Ne pozabimo. Spo\u0161tovani Peter Svetina v vlogi varuha \u010dlovekovih pravic se zaveda<\/span>, da so otrokove pravice kr\u0161ene v Republiki Sloveniji (podpisnica mednarodnih pogodb) ob tem, ko ve, da je usoda otrok kako se bodo izobra\u017eevali odvisna od trenutne politi\u010dne volje v dr\u017eavi<\/span>. Peter Svetina v svojem mandatu ni naredil niti ene pobude, sklica sestanka na to temi in sku\u0161al prepre\u010diti hude kr\u0161itve otrokovih pravic do svobodnega izobra\u017eevanja, ker so podrejene politi\u010dni volji. Pridobil je v zadnjem polletju ve\u010dje \u0161tevilko vlog ob katerih pa se ni odlo\u010dil za sklic izrednega sestanka vseh vpletenih posameznikov iz Ministrstev.<\/figcaption><\/figure>

Prej\u0161nje leto, v letu 23\/24 je bilo 870 IND otrok, zelo majhen odstotek, to je 0,45% \u0161oloobveznih otrok, zato marsikomu ni jasno, komu \u201cgre v nos\u201d tako majhen odstotek u\u010dencev, ki se izobra\u017eujejo na domu. V primerjavi IND v tujini je odstotek vi\u0161ji (10%) in nara\u0161\u010da. Temeljna ideja, s katero je bilo v Sloveniji izobra\u017eevanje na domu omogo\u010deno, je zapisana na 77. strani 46. \u0161tevilke Poro\u010devalca dr\u017eavnega zbora republike Slovenije z dne 31. 11. 1994: \u00bbZakon na novo ureja zasebno \u0161olstvo in izobra\u017eevanje na domu KOT ODSEV V VSEH DEMOKRATI\u010cNIH DR\u017dAVAH PRIZNANE IN SPO\u0160TOVANE PRAVICE STAR\u0160EV DO SVOBODNE IZBIRE IZOBRA\u017dEVANJA OTROK.\u00ab <\/span>Nikjer ni bilo omenjenih otrok, da bi se lahko zaradi bolezni izobra\u017eevali doma, kar nekateri zelo radi poudarjajo. S sprejetjem zakona se je okrnila izobra\u017eevalna svoboda, ki je ena glavnih prednosti te oblike izobra\u017eevanja ter klju\u010dni dejavnik pri ohranjanju vedo\u017eeljnosti in veselja do u\u010denja. Izvajanje javno-\u0161olskega kurikuluma, da bi otroci dosegli na javno-\u0161olskih preverjanjih standard nivoja, ki ga dolo\u010da javna \u0161ola predstavlja omejevanje svobodne izbire izobra\u017eevanja otrok, saj \u0161olanja v \u0161oli ne moremo ena\u010diti z izobra\u017eevanjem.  Omogo\u010danje  kakovostnega izobra\u017eevanja tistim otrokom, ki iz kateregakoli razloga (bolezen, potovanje, delo star\u0161ev,…) ne morejo biti prisotni pri pouku je dodaten razlog, da bi odlo\u010devalci morali k tvorjenju zakonov povabiti in upo\u0161tevati izvajalce programov, kar so v tem primeru star\u0161i. U\u010denje za take otroke (bolje, itd\u2026) ni ve\u010d tako individualizirano in prilagojeno prav njim, ampak v veliki meri poenoteno z u\u010dnim procesom v \u0161oli.<\/p>

IZVEDENA JE BILA TUDI RAZISKAVA STANJA V \u0160OLAH; in sicer so tukaj nekateri rezultati, ki bi jih bilo morda smiselno omeniti oz primerjati. http:\/\/www.zasss.si\/index.html<\/a><\/p>

\u201cTudi anketa aktivov svetov star\u0161ev je pokazala, da skoraj polovica<\/span> star\u0161ev pogosto sodeluje pri pisanju doma\u010dih nalog<\/a>. Pri dolo\u010denih nalogah morajo star\u0161i po besedah Lare Romih \u201cdejansko sodelovati\u201d, pa \u010deprav menijo, da je \u0161ola otrokova obveznost in jo mora opraviti sam. \u201cPonekod se dogaja, da star\u0161i mo\u010dno nadzorujejo \u0161olsko delo otroka. So polno vpleteni, saj \u017eelijo, da je otrok v \u0161oli \u010dim bolj uspe\u0161en, kar pa zanj ni vedno pozitivno,\u201d so nekatere ugotovitve iz omenjene raziskave, spodaj pa je navedenih \u0161e nekaj rezultatov raziskave.<\/p>

Zveza aktivov svetov star\u0161ev Slovenije je ob izteku lanskega \u0161olskega leta (2022\/2023) pripravila anketo, s katero so \u017eeleli zbrati mnenja star\u0161ev o osnovni \u0161oli. Ob tem so zapisali \u0161e: \u201cSmo namre\u010d v obdobju, ko se pripravljajo ve\u010dje spremembe na podro\u010dju osnovnega \u0161olstva, zato \u017eelimo, da se v javnih razpravah na to temo sli\u0161i tudi glas star\u0161ev\u201d. Anketo je izpolnilo nekaj manj kot 2.000 star\u0161ev iz vse Slovenije, za kar se vam zahvaljujemo, v nadaljevanju pa vam predstavljamo rezultate. <\/p>

\u200dPovzetek ankete:<\/span><\/p>

1. Polovica star\u0161ev nasprotuje uvedbi drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v osnovni \u0161oli, \u010detrtina se jih z uvedbo strinja.<\/p>

2. Skoraj polovica star\u0161ev meni, da osnova \u0161ola otrokom ne zagotavlja dovolj uporabnega znanja za \u017eivljenje, medtem ko nasprotno meni dobra \u010detrtina star\u0161ev.<\/p>

3. Dve tretjini star\u0161ev meni, da se morajo otroci v osnovni \u0161oli u\u010diti preve\u010d nepomembnih podrobnosti, le desetina star\u0161ev se s tem ne strinja.<\/p>

4. Polovica star\u0161ev meni, da so otroci doma preobremenjeni z delom za \u0161olo (odstotek se vi\u0161a s padcem otrokovih ocen), petina star\u0161ev se s tem ne strinja.<\/p>

5. Slaba polovica star\u0161ev meni, da so preve\u010d vpeti v \u0161olo svojih otrok (odstotek je manj\u0161i pri star\u0161ih odli\u010dnjakov in otrok, ki \u0161e nimajo ocen, ob\u010dutno vi\u0161ji pa v ostalih skupinah), medtem ko jih dobra \u010detrtina tega ob\u010dutka nima.<\/p>

6. Ve\u010d kot polovica star\u0161ev meni, da bi ra\u010dunalni\u0161tvo moralo postati obvezni predmet v osnovni \u0161oli, vendar \u0161ele v drugi ali tretji triadi, \u010demur nasprotuje petina star\u0161ev.<\/p>

7. Polovica star\u0161ev podpira izvajanje nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 9. razredu, manj kot polovica se ne strinja z izvajanjem NPZ v 6. in 9. razredu, ve\u010d kot polovica star\u0161ev pa ne podpira NPZ ob koncu vsake triade (3., 6. in 9. razred). Po drugi strani se \u010detrtina star\u0161ev strinja z izvedbo NPZ ob koncu 6. in 9. razreda, \u0161estina se jih strinja, da bi se NPZ izvajal ob koncu vsake triade, medtem ko se petina star\u0161ev ne strinja z izvajanjem NPZ tudi le v 9. razredu.<\/p>

8. Polovica star\u0161ev meni, da zaradi izvajanja NPZ \u0161ole ne delajo bolje in u\u010denci posledi\u010dno ne znajo ve\u010d, s \u010dimer se ne strinja \u0161estina star\u0161ev.<\/p>

Opomba: Ostali star\u0161i so v skupini nevtralnih mnenj ter skupini, ki ni \u017eelela ali mogla odgovoriti.<\/p>

Avtorji \u010dlanka:<\/span><\/p>

Hana Vodeb (raziskovalka, univ. dipl. sociologinja – dru\u017eboslovni informatik)<\/p>

Mateja Bogataj (mama dveh IND otrok)<\/p>

Klavdija Ho\u010devar Kastelic (ustanoviteljica Lada Center, mag. posl. ved., mama SDE\/RCE\/IND)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-300","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/300","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=300"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/300\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=300"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=300"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=300"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}