{"id":249,"date":"2024-09-19T14:42:13","date_gmt":"2024-09-19T14:42:13","guid":{"rendered":"https:\/\/ladacenter.dreamhosters.com\/?p=249"},"modified":"2025-07-25T14:47:44","modified_gmt":"2025-07-25T14:47:44","slug":"otrok-se-rodi-svoboden","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/blog\/otrok-se-rodi-svoboden\/","title":{"rendered":"Otrok se rodi svoboden"},"content":{"rendered":"\n\n\n\n

Mateja de Laat
inovatorka \u0161olanja na domu in u\u010denja brez ovir<\/strong><\/p>

Kaj je pravzaprav \u0161ola \u2013 stare vrste, uzakonjena \u0161ola? Kot opredeli brez okoli\u0161enja, precizno in iz izku\u0161nje izbru\u0161eno Mateja de Laat: \u201cMorda bo tole za marsikoga \u200dnezasli\u0161ana trditev, a v bistvu je dana\u0161nja \u0161ola kot neko ka\u010dje gnezdo, v katerega me\u010demo svoje otroke. Ve\u010dina sicer v dobri veri. A tudi iz navade.\u201d<\/span><\/blockquote>

Na svetu smo … da se nau\u010dimo, kako je lahko vsem dobro in kako lahko uspemo v svojih talentih ter smo sprejeti v svoji krhkosti in mogo\u010dnosti. Nas je \u0161ola pri tem podprla? Otroke in star\u0161e? U\u010ditelje? U\u010ditelji otroke? Star\u0161i otroke? Naj odgovor zazveni pri vsakem med nami. Da odvr\u017ee \u017eelezno srajco navade, je Mateja de Laat za\u010dela raziskovati alternative javni \u0161oli v Sloveniji \u017ee leta 2009, ko se je bli\u017eal vstop v obvezno izobra\u017eevanje prvega otroka v dru\u017eini. \u201cTakrat je bila pri nas edina zares druga\u010dna \u0161ola waldorfska,\u201d se spomni. Na tem raziskovalnem potovanju po spletu pa je \u017ee naletela tudi na izobra\u017eevanje na domu. Takoj se je zagrela zanj zaradi njegove druga\u010dnosti in, kot se je izrazila, \u201cizobra\u017eevalne svobode\u201d, ki jo daje tako otrokom kot tudi star\u0161em. Zdaj \u017ee 13 let pou\u010duje na domu, skupaj z mo\u017eem, dva od treh otrok. Najstarej\u0161a h\u010di je \u017ee pred leti zaklju\u010dila osnovno \u0161olanje.<\/em><\/p>

\"\"<\/div>
\u010clanek je bil napisan konec maja 2024, objavljen v reviji Sensa avgust\/september 2024<\/em><\/a><\/figcaption><\/figure>

\u200dV knjigi Kam pa ti hodi\u0161 v \u0161olo? je Mateja de Laat opisala pogovor s \u0161tiriletno h\u010derko<\/span>, zaradi katerega je padla dokon\u010dna odlo\u010ditev, da jo izobra\u017euje na domu. \u201cRosana, katere stvari so \u017eive?\u201d H\u010di mi odgovori: \u201c\u017dive so muce, ro\u017eice in pti\u010dki.\u201d \u201c\u0160e kaj?\u201d jo vpra\u0161am. \u201cKamen\u010dki!\u201d \u201cA res, a kamen\u010dki so \u017eivi?\u201d se za\u010dudim. \u201cVredu,\u201d sem si mislila, \u201cne razume \u010disto dobro.\u201d H\u010di pa mi odgovori: \u201cJa, seveda, \u010de jih o\u017eivi\u0161!\u201d Presene\u010deno sem odprla usta in po\u010dasi izustila: \u201cA tako.\u201d Po minuti ti\u0161ine sem jo ponovno vpra\u0161ala: \u201cV redu, kaj je \u0161e \u017eivo?\u201d Na hitro mi je odgovorila: \u201cLjubezen!\u201d No, tokrat sem pa kar obnemela. Po nekaj trenutkih ti\u0161ine jo vseeno vpra\u0161am: \u201cA ljubezen je \u017eiva?\u201d Pa mi h\u010di malo nestrpno odgovori: \u201cJa mami, a ti \u010disto ni\u010d ne razume\u0161? Brez ljubezni ni ni\u010desar!\u201d<\/em> \u201cTa pogovor,\u201d se nasmehne Mateja, \u201cmi je pokazal, da je otrokova misel \u0161e vedno svobodna. In to svobodo moramo negovati. Realnost se je bo slej ko prej dotaknila in jo omejila. \u010ce svobode misli ne negujemo, postanemo miselno rigidni, neustvarjalni, omejeni.\u201d<\/p>

\u200dU\u010cITI SE, U\u010cITI SE IN \u0160E ENKRAT U\u010cITI  … ALI \u2013 NE?<\/span><\/blockquote>

Fraza, ki smo jo v socialisti\u010dni preteklosti pripisovali Titu, ima menda korenine pri Leninu. Kdo \u0161e sploh ve … Kaj vam vzbudi? Nostalgi\u010den spomin, \u010de ste dovolj stari, da ste izkusili socializem? Odpor? Dvignjeno obrv? Kr\u010d v \u017eelodcu? Nervozno misel na izpite ali na novo \u0161olsko leto in s tem kup skrbi, ki gredo skupaj s \u0161olanjem mladih? Jezo, kako so vas pitali z znanjem? \u017dalost, v kak\u0161no kolesje so padli va\u0161i otroci, ki so \u017ee kon\u010dali \u0161olanje? Brezbri\u017een nasmeh? So\u010dutje, da nismo znali druga\u010de? Ali \u2013 o, \u010dudo \u2013 primaren ob\u010dutek, da je u\u010denje pravzaprav slast in da samo i\u0161\u010demo prilo\u017enost, kako \u010dim bolj naravno ste\u010de v nas?<\/h3>
Mateja de Laat se k \u0161olanju na domu (\u0160ND) <\/em>ni zatekla v koronskem dramilu ali zaradi tesnobe od tistega marca 2020 naprej. To je bila njena zavestna odlo\u010ditev \u017ee leta 2011, ki jo je potem tudi uresni\u010dila. Je bila pred \u010dasom? Samo ona ve, kako velike gore je premikala, premaknila in jih \u0161e premika. Ko zdaj poslu\u0161amo in prebiramo njena pri\u010devanja, zvenijo ve\u010dinoma lahkotno, predvsem pa mogo\u010dno: ustvarjalnost je posvetila izra\u017eanju svobode \u010dlove\u0161kih bitij. V imenu ljubezni, kot jo je spomnila h\u010di pri \u0161tirih letih. Zdaj z ekipo treh sodelavcev soustvarjajo pri izobra\u017eevanju otrok.<\/em><\/span><\/blockquote>

Kako je pri\u0161la do tod? Skupaj z jasno artikulacijo zagat ter ponujenih, delujo\u010dih re\u0161itev, kot jih \u017eivi Mateja de Laat ter vedno ve\u010d otrok in star\u0161ev, sanjamo izobra\u017eevalne poti, ki sistemati\u010dno in celostno podprejo otroke in odrasle. V Sloveniji je \u017ee ve\u010d kot 800 takih otrok, a njihovi star\u0161i v svojih prizadevanjih \u0161e niso povezani. Morda jih bo zedinila nova zakonodaja, ki kli\u010de po ustavni presoji, saj nalaga \u0161e ve\u010d obveznosti sodobnim pionirjem zdravega \u0161olanja. Nove pobude za celostno izobra\u017eevanje rastejo iz izvornega temelja, da smo vsi eno, iz tistega nezamenljivega ob\u010dutka svetosti in milosti, ko to do\u017eivimo in ponotranjimo, dojamemo. Ko \u0161ola preraste v naravno u\u010denje, da se opremimo z ve\u0161\u010dinami za zdravo, povezano, sodelovalno in soustvarjalno, inventivno \u017eivljenje. In je mogo\u010de. Kal\u010dki za to novo ero izobra\u017eevanja zdravo vznikajo, vrstijo, se odpirajo v cvetove, in to kljub vedno znova zahtevnim okoli\u0161\u010dinam ter in\u0161titucionalnemu in bolj in bolj zadrgnjeno uzakonjenemu uporu dr\u017eave.<\/h3>
\"\"<\/div>
Mateja je mama trem otrokom,\u017eena, raziskovalka vsega,kar se ti\u010de \u010dloveka, njegovepreteklosti in dru\u017ebe. Nadvseima rada rastline in \u017eivali. Popoklicu je zgodovinarka, naamsterdamski univerzi pa je\u0161tudirala tudi veroizpovedi.Napisala je knjigo o \u0161olanju nadomu v Sloveniji z naslovomKam pa ti hodi\u0161 v \u0161olo?, jestvariteljica u\u010dne metodeMagicTree, na Facebookuvodi skupino U\u010denje brez ovirin je del mednarodne mre\u017eeza izobra\u017eevanje na domuGHEX (Global Home EducationExchange).<\/span><\/figcaption><\/figure>

Na\u010drtovanju in izvedbi \u0161olanja na domu ste se predali iz ljubezni do otrok. A kje ste na\u0161li mo\u010d za vztrajanje?<\/span> \u017de preden sem za\u010dela h\u010di izobra\u017eevati na domu, sem se vrgla v \u0161tudij razli\u010dnih pedago\u0161kih pristopov, razvojne psihologije in drugih vsebin, povezanih z u\u010denjem in pou\u010devanjem; kmalu sem spoznala, kako je na\u010din dela v \u0161olah v skorajda popolnem nesoglasju z otrokovim razvojem. Ko enkrat racionalno pogleda\u0161, kako potekata u\u010denje in pou\u010devanje v \u0161olah, kmalu dojame\u0161, da bi takoj morali prenehati s to prakso oziroma jo temeljito spremeniti. Imamo ve\u010d kot dovolj znanja o \u010dlovekovem razvoju, da bi zlahka ustvarili izobra\u017eevalni sistem, ki bi dejansko podpiral otrokov razvoj. To zavedanje o nekonstruktivnosti dana\u0161nje \u0161ole mi vedno znova daje zagon za izobra\u017eevanje mojih otrok na domu.<\/p>

Be<\/em>sedo vztrajanje pravzaprav sama vedno raje nadomestim z \u201czaupanje\u201d. Zaupanje onkraj razumskega. Je bilo kdaj omajano?<\/span> Moje zaupanje vase in v moje otroke ni bilo nikoli omajano. Ko enkrat za\u010duti\u0161 svojo pravo naravo in naravo svojih otrok, ve\u0161, da ne more\u0161 \u201czgre\u0161iti\u201d. Ker je v neki globoki razse\u017enosti vse to\u010dno tako, kot mora biti. Tudi napake. In ko \u017eivi\u0161 iz svoje prave narave, so tvoje napake zgolj korak na tvoji poti. Popolnosti ni. Je samo u\u010denje in ustvarjanje \u2013 in napake so njun inherentni del. Napake so vir modrosti. Problem je bolj v tem, da ve\u010dina ljudi ni v stiku s svojo globljo naravo. Kaj \u0161ele, da bi bili v stiku z notranjo naravo in potenciali svojih otrok. Tu nas \u201cme\u010de\u201d in zato nimamo zaupanja. To, kar danes \u0161ola je, je \u0161olski primer nezaupanja. V otroka, v prvi vrsti.<\/em><\/p>

\"\"<\/div>
Z Mihelo Kmeti\u010d (levo) Mateja de Laat soustvarja u\u010dne pripomo\u010dke<\/figcaption><\/figure>

Se vam je za\u010dela graditi ekipa ali ste \u0161e vedno prete\u017eno sami?<\/span> Ja, z leti se je po\u010dasi za\u010dela graditi \u201cekipa\u201d sodelavcev in somi\u0161ljenikov. Na za\u010detku sva bili sami s sestro. Ona je mojo h\u010di pou\u010devala naravoslovne predmete in skupaj sva organizirali sre\u010danja za star\u0161e in druge dejavnosti. Skupaj sva tudi ustanovili Zavod \u0160ND, ki smo ga pred kratkim preimenovali v Center MagicTree, center za celostno u\u010denje in razvoj otrok. Danes je ekipa ve\u010dja za dve osebi. Hkrati pa se mi zdi, da se je za\u010dela oblikovati neka \u0161iroka, neorganizirana skupnost star\u0161ev, ki svoje otroke izobra\u017eujejo na domu ali pa se za to zanimajo. Skupna zavest, skupno zavedanje o pomenu vzgoje in izobra\u017eevanja.<\/em><\/p>

Kdaj in kako je predajanje znanja preraslo v metodo?<\/span> Metoda sama je nastala spontano, brez racionalnega premi\u0161ljevanja in strukturiranja. Ko pa mi je eden od o\u010detov, ki je tudi \u0161olal svoje otroke na domu in ki je sedaj del na\u0161e ekipe, ponudil pomo\u010d pri postavljanju zavoda in njegovih dejavnosti, se je preko najinih pogovorov v moji glavi jasno izkristalizirala metoda MagicTree.<\/em><\/p>

Ste se lahko oprli na kaj strukturiranega, kar je \u017ee obstajalo? <\/span>Podlaga metode je znanstvena teorija navezanosti, ki jo je postavil Sir John Bowlby in ki jo je tako fantasti\u010dno nadgradil kanadski razvojni psiholog Gordon Neufeld, ter delo C. G. Junga, ki je postavil teorijo o individuaciji \u010dloveka. Velik navdih mi je pomenilo tudi delo slovenskega psihologa Janeza Svetine z naslovom Slovenska \u0161ola za novo tiso\u010dletje. Vse to hkrati z mojimi lastnimi vpogledi in izku\u0161njami predstavlja sr\u010diko teoreti\u010dnega dela, prakti\u010dni del metode pa \u010drpa navdih iz montessori in waldorfskih u\u010dnih pripomo\u010dkov ter \u201cunschooling\u201d metode. Potem so pa tu \u0161e nevrolo\u0161ke raziskave in druga znanstvena podro\u010dja, ki se ti\u010dejo psiholo\u0161kega razvoja, u\u010denja in pou\u010devanja.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kako ste to odgovorno nalogo uskladili s svojim delovnikom?<\/span> Nikoli nisem hodila v slu\u017ebo, zato tega izziva nisem imela.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Se vam je kdaj zdelo, da ste \u017ertvovali svojo zasebnost za otroke bolj, kot je to \u017ee tako vklju\u010deno v \u201cpoklic\u201d star\u0161evstva? <\/span>V bistvu ne. Ko enkrat za\u010duti\u0161 otroka v globine, spozna\u0161, da si odgovoren za dobrobit \u017eivega bitja, ki je sveto. Tu se moja izku\u0161nja dotika duhovne razse\u017enosti in jo je te\u017eko opisati, ne da bi uporabila duhovno terminologijo. Skratka, ko za\u010duti\u0161 svetost, do\u017eivi\u0161 Enost. Ti in tvoj otrok sta Eno, zato je njegova dobrobit prav tako pomembna kot moja zasebnost. Takrat o ob\u010dutku lo\u010denosti sploh ne more\u0161 govoriti in nima\u0161 ob\u010dutka, da se zaradi skrbi za otroka \u010demu odpoveduje\u0161. Tako jaz to do\u017eivljam.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kako so se razlikovale izku\u0161nje pri va\u0161ih otrocih? <\/span>Moja najstarej\u0161a h\u010di (zdaj 19 let) je tipi\u010den primer samovodenega u\u010denja. To pomeni, da ima neusahljiv vir radovednosti in se ves \u010das u\u010di. Kot \u0161olarka na domu je \u0161vignila skozi osnovno \u0161olo. \u010ce bi hodila v \u0161olo, bi bilo verjetno podobno, le da zaradi pomanjkanja \u010dasa pa\u010d ne bi mogla slediti svojim zanimanjem. Fanta (stara 9 in 12 let) pa potrebujeta ve\u010d usmeritve in vodstva. Fantje na splo\u0161no praviloma potrebujejo bolj dinami\u010den u\u010dni proces z ve\u010d gibanja in konkretnega dela ter ustvarjanja.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kaj vam je najbolj pomagalo, da zvozite \u201c\u0161olski\u201d dan? <\/span>Te\u017eko odgovorim na to vpra\u0161anje, ker na\u0161i dnevi niso prav ni\u010d \u0161olski. Se pa u\u010dimo, a u\u010denje ne poteka kot v \u0161oli. U\u010denje je pri nas res spojeno z vsakdanjim \u017eivljenjem in je tudi velik del medsebojnih odnosov (pogovori, skupno opravljanje opravil, skupno branje in podobno).<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kaj vas je najbolj pomirilo, spodbudilo, da nadaljujete?<\/span> Dejstvo, da se moji otroci tako lepo razvijajo in da je njihovo u\u010denje pozitivna izku\u0161nja.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>TEK NA DOLGE PROGE<\/blockquote>

\u0160olsko leto je neke vrste maraton. Ali se je zgodilo, da so otroci naleteli na neke vrste zid, zna\u010dilen za dolge teke? <\/span>Ne morem govoriti ravno o zidu. Izpiti so denitivno zoprna ovira na poti u\u010denja, ker poskrbijo za to, da se mora otrok ene stvari pa\u010d \u201cnapiati\u201d, in seveda za ogromen stres. Ampak smo jih vedno uspe\u0161no \u201cdali \u010dez\u201d. Mislim, da sem jaz naletela na ve\u010dji zid kot oni. Upo\u0161tevanje predpisanih u\u010dnih ciljev in standardov znanja je v meni vzbujalo neizmerno frustracijo. Videla sem, kako je svoboda gorivo za u\u010dinkovito u\u010denje, svobode pa zaradi javno veljavnega u\u010dnega programa, ki smo mu morali slediti, nismo imeli. Kot da bi moral ferrari peljati po makadamu.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kako se ka\u017ee tak zid in kako naprej po takem do\u017eivetju, da nastane \u010dim manj travm in blokad? <\/span>Otrokom sem u\u010dno snov, ki jih ni zanimala, predstavila tako, da jim je postala zanimiva. \u010ce je otrok varno navezan na star\u0161e, potem to sploh ni te\u017eko. Poanta je v tem, da se otrok najla\u017eje in najbolj u\u010dinkovito u\u010di znotraj odnosa. Star\u0161 je otroku zavetje,pa tudi zgled in navdih, kar je za u\u010denje klju\u010dno. \u010ce mene nekaj navdu\u0161uje, bo to mojega otroka tudi pritegnilo. \u010ce pa na dolo\u010deno snov \u0161e niso bili razvojno pripravljeni, sem jim jo sku\u0161ala razlo\u017eiti in ponazoriti tako, da so imeli najve\u010d mo\u017enosti, da jo usvojijo.<\/em><\/p>

Imamo ve\u010d kot dovolj znanja o \u010dlovekovem razvoju, da bi zlahka ustvarili izobra\u017eevalni sistem, ki bi dejansko podpiral otrokov razvoj.<\/blockquote>
\"\"<\/div>
Mateja de Laat – Izobra\u017eevanje na domu \u2013 upanje za prihodnost<\/a><\/figcaption><\/figure>
\u0160ola bi morala dopolnjevati dru\u017einsko \u017eivljenje. Danes pa se zdi, da se vse dru\u017einsko \u017eivljenje vrti okoli dela za \u0161olo.<\/blockquote>

Se zgodi, da otroci ali star\u0161i enostavno ne zmorejo ve\u010d ali pa si otrok za\u017eeli nazaj med so\u0161olce?<\/span> O, zagotovo se tudi to zgodi. <\/em>\u200d<\/p>

Kaj pa izku\u0161nje \u201czidov\u201d drugih star\u0161ev ali otrok?<\/span> En drug tak zid, s katerim se soo\u010dajo mnogi, je prepri\u010danje, da ne bi zmogli, ker nimajo pedago\u0161ke izobrazbe. Ali zaradi nan\u010dne situacije. Dejstvo je, da se je pou\u010devanju svojih otrok treba posvetiti in to zahteva \u010das in energijo. Zato eden od star\u0161ev ostane doma in je posledi\u010dno pri hi\u0161i manj denarja. So, pa ti \u201czidovi\u201d zelo individualne narave. <\/em>\u200d<\/p>

S korono je postala praksa \u0160ND bolj prepoznana, malodane nuja star\u0161em, ki so zmogli ta preskok. Koliko vas je zdaj, imate kak\u0161no oceno? <\/span>Letos se na domu izobra\u017euje 869 otrok, \u010de se ne motim. <\/em>\u200d<\/p>

Ste povezani po Sloveniji? <\/span>Ja in ne. Obstaja ve\u010d posameznih iniciativ, v katerih se zdru\u017eujejo star\u0161i, neke krovne organizacije pa ni. <\/em>\u200d<\/p>

Ori\u0161ite nam, prosim, proces \u0160ND, predvsem za vse tiste, ki nimamo (ve\u010d) \u0161oloobveznih otrok, in za mlade star\u0161e. <\/span>\u200dProces izobra\u017eevanja na domu lahko v splo\u0161nih potezah opi\u0161em takole: Star\u0161i smo popolnoma odgovorni za u\u010denje na\u0161ih otrok in tudi za njihov u\u010dni uspeh. Pred za\u010detkom \u0161olskega leta moramo \u0161olo, v katero je vpisan na\u0161 otrok, obvestiti, da ga bomo \u0161olali na domu. Organizacija u\u010denja inpou\u010devanja je povsem v lastni re\u017eiji. Lahko izberemo u\u010dbenike, \u010deprav je dobro uporabiti tiste, ki jih uporablja \u0161ola, ter u\u010dne pripomo\u010dke, slediti pa moramo u\u010dnim ciljem in standardom znanja, ki jih dolo\u010dajo u\u010dni na\u010drti. Na koncu \u0161olskega leta otrok opravlja izpite. Z novim \u0161olskim letom bodo \u0161olarji na domu morali opravljati izpite iz vseh predmetov. Kar bo zelo stresno.<\/em>\u200d<\/p>

S\u010dasoma ste za\u010deli ustvarjati lastne u\u010dbenike? <\/span>Pravzaprav z Mihelo Kmeti\u010d ustvarjava u\u010dne pripomo\u010dke. Ugotavljam, da so u\u010dbeniki pogosto prej ovira pri u\u010denju kot pa pomo\u010d.<\/em><\/p>

Kako se potem znajdejo otroci na klasi\u010dni srednji \u0161oli ali na univerzi?<\/span> V Sloveniji teh izku\u0161enj nimamo veliko, a izku\u0161nje iz tujine ka\u017eejo na to, da se \u0161olarji na domu lepo vklju\u010dujejo v nadaljnje izobra\u017eevanje. Nekatere univerze v ZDA celo vabijo tiste, ki so se \u0161olali na domu, v svoje vrste zaradi njihove samostojnosti in samoiniciativnosti pri u\u010denju.<\/em>\u200d<\/p>

Spominjam se predsodka, ki je veljal v zgodnjih \u010dasih waldorfske in montessori \u0161ole \u2013 \u010de\u0161 da otroci iz njiju do\u017eivijo \u0161ok pri prehodu v klasi\u010dno srednjo. Kaj veste o tem?<\/span> Poznam te zgodbe; \u010de so odraz resni\u010dnosti, pa ne vem. Imam ob\u010dutek, da je ta predsodek nastal bolj zato, da bi se klasi\u010dno srednjo \u0161olo povzdignilo nad waldorfsko. Je pa tako, da otrok pred \u017eivljenjskimi izzivi ne moremo povsem obvarovati. \u010ce poteka otrokov razvoj tako, kot je treba, je otrok ob prehodu v srednjo \u0161olo \u017ee dovolj psiholo\u0161ko zrel, da ga ta izziv ne bo sesul. <\/em>\u200d<\/p>

Tudi sama sem spoznala lahkotne na\u010dine prehajanja otrok, izobra\u017eenih na bolj zavestnih \u0161olah. Vam Marija Montessori in Rudolf Steiner pomenita kak\u0161en zgled?<\/span> Vsekakor mi pomenita navdih. Oba sta velikana na pedago\u0161kem podro\u010dju. <\/em>\u200d<\/p>

Katere poobne pobude v Sloveniji in po svetu \u0161e poznate?<\/em><\/span>Najbli\u017ej<\/em>e mi je delo ameri\u0161kega u\u010ditelja, ki je sicer izstopil iz u\u010diteljskega poklica, Johna Holta, ki je utemeljil t. i. metodounschooling. Pa velikan svetovne literature, Rus Lev Tolstoj, je tudi ustvaril svojo pedago\u0161ko metodo. Tu sta \u0161e Ranko Rajovi\u0107 ter Glenn Domain.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>PEDAGO\u0160KI EROS<\/blockquote>

Pater Karel Gr\u017ean govori o do\u017eivljajski pedagogiki, uveljavlja se \u017ee pojem integrativna pedagogika. Kak\u0161en je va\u0161 pogled na to tematiko?<\/span> Menim, da pedagogika, ki je primerna za dana\u0161nji \u010das in prostor, otroka postavlja v sredi\u0161\u010de u\u010denja. To pomeni, da je u\u010dna snov drugotnega pomena in jo dolo\u010dajo otrokova zanimanja, potenciali ter razvojni tempo. Enako velja za na\u010din pou\u010devanja. Dolo\u010da ga otrokova narava. Tako je u\u010denje celostno, saj vklju\u010duje tako telo in \u010dustva kot tudi um. Otrok je glavni akter, u\u010denje je u\u010dinkovito in prijetno.<\/em><\/p>

Sem u\u010diteljski otrok; eno od pli\u0161astih igra\u010d, ki sta mi jo podarila star\u0161a, tigra (\u0161e vedno ga imam), sem poimenovala Makarenko. (nasme\u0161ek) Anton Semjonovi\u010d Makarenko (1888\u20131939) je bil utemeljitelj znanstvene pedagogike in med drugim tudi avtor knjige Pedagogi\u010deskaja poema, Pedago\u0161ka pesnitev, v katero sem zrla na knji\u017eni polici v na\u0161em s knjigami prenatrpanem bivali\u0161\u010du od otro\u0161tva. Pedago\u0161ki eros je prekipeval v na\u0161i hi\u0161i, star\u0161a sta bila predana u\u010ditelja \u201cstare \u0161ole\u201d, kot se re\u010de; o\u010de je bil slavist, knji\u017eni\u010dar in ravnatelj ter galerist, mami vrhunska motivatorka, izredna poznavalka sloven\u0161\u010dine, sicer pa multipraktik kot razredna in predmetna u\u010diteljica ter mentorica prav posebnega novinarskega kro\u017eka \u2013 ravno danes (31. maja) s kolektivom praznuje 61 let u\u010ditelji\u0161\u010da. Motivatorka je bila \u017ee, ko se konec petdesetih let \u0161e vedelo ni za to besedo, in je mentorica \u0161e zdaj, pri 85 letih. Poleg njiju sem do\u017eivela \u0161e nekaj imenitnih spodbudnih u\u010diteljev oziroma mentorjev, sama sem za\u010dela pred koncem \u0161tudija pou\u010devati glasbo, sli\u0161im, da je navdihujo\u010da profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet tudi moja sestra. Kak\u0161no pa je bilo va\u0161e \u0161olanje?<\/span> Moja babica je bila u\u010diteljica. Spomnim se, da mi je nekajkrat celo rekla, da imam nekaj u\u010diteljskega v sebi in da se \u010disto lahko zgodi, da bom nekega dne postala u\u010diteljica. No, pa sem res postala. Ampak v povsem druga\u010dnem kontekstu. Sicer pa je bilo moje \u0161olanje precej nevznemirljivo, kar se ti\u010de usvajanja znanja. Bila sem dobra u\u010denka. \u0160ola se mi je zgodila, ker se \u0161ola zgodi vsakemu otroku v na\u0161i dru\u017ebi. To, kar se je vtisnilo vame, je bilo zavedanje, da mora\u0161 biti \u010disto po \u201cregelcih\u201d, \u010de se ho\u010de\u0161 vklju\u010diti v \u0161olsko in vrstni\u0161ko \u017eivljenje. Jaz pa nisem tak\u0161na in sem bila bolj kot ne samotar, a samotarka z dvema dobrima prijateljicama; in zaradi njiju je bilo moje otro\u0161tvo res prijetno. Mi je pa \u0161lo na \u017eivce vrstni\u0161ko nadlegovanje in sem se nekajkrat prav stepla z nadlegovalci. V\u010dasih zaradi sebe, v\u010dasih zaradi drugega otroka, ki je \u201cprejemal\u201d \u017ealjivke. Sicer sem imela nekak\u0161no odpornost na \u201czajebavanje\u201d so\u0161olcev, za kar sem neizmerno hvale\u017ena. To, kar se me je dotaknilo, pa so bile reakcije odraslih na medvrstni\u0161ko nadlegovanje oziroma \u201cnereakcije\u201d.<\/em>\u200d<\/p>

\"\"<\/div>
Metoda MagicTree<\/span><\/a><\/figcaption><\/figure>

Ko tako poveste, lahko v hipu ozavestimo celo paleto pravzaprav travmati\u010dnih formativnih izku\u0161enj, ki so jih na\u0161i otroci prenesli veliko te\u017eje od moje generacije, ki je bila \u0161e strenirana, da je \u201ctreba potrpeti\u201d. Kar osupljivo, blago re\u010deno. Hvala. Sre\u010date \u0161e kaj zanosnih in predanih pedagogov v klasi\u010dnem \u0161ol skem sistemu? <\/span>Zagotovo jih je veliko. A ker se ne vrtim v teh krogih, jih osebno ne poznam.<\/em><\/p>

Kaj je glavna Ahilova peta klasi\u010dnega sistema, ki ste jo s svojim pristopom \u017eeleli prese\u010di? <\/span>To, da ignorira otroka. \u010ce uporabim prispodobo: otrok je kot \u017eitno zrno, ki ga v pekarni, skupaj z ne\u0161teto drugimi zrnci, zmeljejo v moko in iz nje naredijo, kar pa\u010d ho\u010dejo. A dolgoro\u010dno to zagotovo vodi v propad. <\/em>\u200d<\/p>

Kako se dr\u017eava spopada s civilnodru\u017ebenim fenomenom, ki ste ga spro\u017eili?<\/span> Z ve\u010djo represijo. Dokaz za to je sprememba Zakona o osnovni \u0161oli, ki sedaj dolo\u010da, da bodo morali \u0161olarji na domu na koncu prihodnjega \u0161olskega leta opravljati izpite iz vseh predmetov. To bo ogromen stres za vse: otroke, star\u0161e pa tudi u\u010ditelje, ki bodo morali te izpite izpeljati.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Imate sogovornika na ravni dr\u017eave? <\/span>Zaenkrat ne.<\/em>\u200d<\/p>

Nova zakonodaja \u2013 kot da je zarinila no\u017e v srce, ne le v hrbet \u010dlove\u010dnim prizadevanjem zavzetih star\u0161ev. Povejte, prosim, kaj ve\u010d o tem: potekajo prizadevanja za ustavno presojo?<\/span> Ja, res je. Prizadevanja za ustavno presojo potekajo, ve\u010d informacij pa nimam. Je pa treba vedeti, da gre tu za dolgotrajne procese.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Zaupate, da se bo na sistemski ravni mogo\u010de obrnilo kolesje vam v prid? <\/span>Ljudje se \u0161e ne zavedajo dovolj, kako zelo izobra\u017eevalni proces vpliva na otrokov vsesplo\u0161en razvoj. Dejstvo je, da se sistemi spreminjajo samo pod pritiskom ljudi. In teh mora biti veliko. Vidite \u0161e kak\u0161ne mo\u017enosti, da vzpostavite sogovornike na ravni zakonodaje? Menim, da poti vedno obstajajo, \u010detudi jih ne vidimo. Treba je biti pozoren, da opazi\u0161, \u010de se odprejo kak\u0161na vrata.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Sploh obstajajo \u017eelje, da neinstitucionalno \u0161olanje na domu preraste v novo \u0161olo, v stavbi, na novih temeljih, a v dru\u017ebi vrstnikov, \u010de tako opisno poenostavim, da ne re\u010dem institucionalno? <\/span>Imam malo druga\u010dno vizijo izobra\u017eevanja in u\u010denja. U\u010denje jenelo\u010dljivo prepleteno z \u017eivljenjem in ni omejeno na en prostor, na eno skupino ljudi. Vrstniki v otrokovem \u017eivljenju predstavljajo pomemben del, vendar ne najpomembnej\u0161ega, kot podzavestno mislimo danes. To je po mojem mnenju ena izmed zablod moderne dru\u017ebe, ki je za\u010dela pospe\u0161eno obvladovati dru\u017ebeno \u017eivljenje po drugi svetovni vojni. Najpomembnej\u0161a za otrokov razvoj, splo\u0161no gledano, je dru\u017eina. \u0160ola bi morala dopolnjevati dru\u017einsko \u017eivljenje. Danes pa se zdi, da se vse dru\u017einsko \u017eivljenje vrti okoli dela za \u0161olo. Torej, najprej se morajo star\u0161i zavedati svoje neprecenljive in nadvse pomembne vloge in naloge, \u0161ele potem bo \u0161ola, v kakr\u0161ni koli obliki, zavzela mesto, ki ji pripada. Je pa v Sloveniji kaj takega zelo te\u017eko. Dr\u017eava postavlja skorajda nemogo\u010de zahteve za ustanavljanje \u0161o<\/em>l.<\/p>

\u0160e ve\u010d: kak\u0161ne so mo\u017enosti, da neinstitucionalno \u0161olanje preraste v neobvezno, pa vendar zavezujo\u010de rodovno izobra\u017eevanje? <\/span>To so moje sanje. Neobvezno \u0161olanje, a obvezno izobra\u017eevanje, kot po ustavi in mednarodnih dokumentih o \u010dlovekovih pravicah pravzaprav \u017ee velja.<\/em><\/p>

Ko enkrat za\u010duti\u0161 svojo pravo naravo in naravo svojih otrok, ve\u0161, da ne more\u0161 \u201czgre\u0161iti\u201d. Ker je v neki globoki razse\u017enosti vse to\u010dno tako, kot mora biti. Tudi napake.<\/blockquote>

Pater Karel Gr\u017ean predvsem v knjigah 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobra\u017eevanja ter Mir govori o sprejetosti druga\u010dnosti, \u010duda\u0161kosti, izvirnosti. Kak\u0161ni so po va\u0161ih izku\u0161njah najbolj\u0161i koraki za prepoznavanje talentov? <\/span>Najprej se je treba osvoboditi podzavestnih in zavestnih predpostavk, predsodkov, prepri\u010danj, idej, \u010dustvenih vzorcev in tako naprej o tem, kdo otrok je, kaj bi moral postati, \u010desa bi se moral nau\u010diti. \u010cuje\u010dnost, torej. Potem pa razviti empatijo, da sploh lahko zazna\u0161, kdo je otrok, katera so njegova mo\u010dna in \u0161ibka podro\u010dja, kje se izra\u017eajo njegovi talenti in potenciali. \u010ce ima\u0161 dobro razvito empatijo, lahko celo zazna\u0161 otrokovo \u017eivljenjsko pot. <\/em>\u200d<\/p>

In kako podpreti \u0161ibkost, da otrok za\u017eari? <\/span>Vsak otrok, ki je dele\u017een odnosa, v katerem lahko odraslemu zaupa, ta pa \u010duti in zaznava otrokovo notranjo naravo in potencial, se bo razvijal tako, da bo \u017earel. A najte\u017eji del je osvobajanje idej in prepri\u010danj o tem, kako \u201cpo moje\u201d je in kako bi \u201cmoralo biti\u201d.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kako podpreti razli\u010dne vrste inteligence in zaupati, da bo otroka za kakovostno \u017eivljenje usposobilo tudi (samo) ustvarjanje, ne pa klasi\u010dno znanje, kronano z diplomami?<\/span> Svoboda pri u\u010denju in pou\u010devanju je tista, ki omogo\u010da celostnou\u010denje. In ko je u\u010denje celostno, razvija vse inteligence. Okrepi tiste, ki niso dobro izra\u017eene, izpopolni pa tiste, v katerih le\u017ei otrokov osebni potencial. <\/em>\u200d<\/p>

Apolonija Klan\u010dar je avtorica \u0161tirih knjig s podro\u010dja zagat predajanja znanja, ki z bogatimi multidisciplinarnimi znanji zadnjih deset let terapevtsko pomaga tudi najbolj krhkim v u\u010dnem procesu in njihovim star\u0161em. \u017de v svoji prvi knjigi pred \u0161estimi leti (Vsi moji otroci in njihove mame) je zapisala, da bo v nekaj letih \u0161tevilo avtisti\u010dnih in podobno zaznamovanih otrok z u\u010dnimi te\u017eavami samo \u0161e nara\u0161\u010dalo. Poznate ta fenomen in kako se nanj pripraviti?<\/h3>
\"\"<\/div>
Sraka Jul\u010di, MagicTree in U\u010denje brez ovir<\/figcaption><\/figure>

\u200dPoznam. Menim, da je vzrokov za razli\u010dne motnje v razvoju, \u010de se lahko tako izrazim, ve\u010d. Da gre za kompleksno dogajanje. A klju\u010dno se mi zdi, da star\u0161i za\u010dnemo resni\u010dno odgovarjati na otrokovo naravno potrebo po navezovanju. Ker le to otroku omogo\u010da zdrav \u010dustveni in miselni razvoj, s \u010dimer se bo zagotovo zmanj\u0161alo \u0161tevilo zaznamovanih otrok. Te varne navezanosti, ki pravzaprav pomeni pristen stik med otroki in star\u0161i, ne morem dovolj mo\u010dno poudariti. Tisto, o \u010demer sem \u017ee govorila malo prej. Ta sveta energija, ki se pretaka med nami. To je zame bistvo navezovanja in re\u0161itev za ve\u010dino problemov. <\/em>\u200d<\/p>

Kaj je geneza teh vedno bolj pogostih ovir pri otrocih? Pesticidi, genetski motilci v hrani, sevanje, nevroze in velika pri\u010dakovanja star\u0161ev \u2013 so to kli\u0161eji ali diagnoze? <\/span>Kombinacija vsega tega. Tista osnovna, najbolj temeljna diagnoza pa je po mojem mnenju pomanjkanje varne navezanosti med otroki in star\u0161i. Tu moram omeniti delo Gordona Neufelda. Vsi odrasli bi morali poznati \u0161est stopenj otrokovega navezovanja, o katerih govori. Ko jih pozna\u0161, la\u017eje razume\u0161 otroka. Njegovo obna\u0161anje in njegove potrebe. In potem postane\u0161 rahlo\u010dutnej\u0161i \u2013 do otroka in sebe. Ker spoznavanje svojega otroka pogosto pomeni tudi zdravljenje svojega notranjega otroka. Saj to ni nobena znanost. To vsi poznamo in izku\u0161amo, ker gre tu za odnos. Vsi smo v odnosih \u2013 nekateri v nekonstruktivnih, drugi v zdravih. Zato je to znanje lahko razumljivo vsem. A mi raje svojo pozornost vedno znova usmerjamo v zunanje dogajanje, slu\u017ebo, \u0161olo … In se kot hr\u010dek vrtimo na tistem kolesu v kletki. Treba je pa izstopiti iz kolesja, potem pa \u0161e iz kletke.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Spominjam se \u0161tevilnih stisk in kulturnih \u0161okov z za\u010detka tiso\u010dletja, ko sta sinova hodila v \u0161olo; zdaj bi lahko o tem pisala za nekaj dol\u017ein najinega pogovora. \u0160e ozave\u0161\u010dam in sem \u0161e v procesu odpu\u0161\u010danja in sprejemanja … Recimo glede \u0161tevilnih oblik prav poni\u017eevanja otrok, \u010de so izrazili svojo senzibilnost ali inventivno ustvarjalnost. Koliko nerazumevanja celih generacij in njihovih sposobnosti ter talentov! Mi smo bili v sedemdesetih letih kot u\u010denci vsako jutro pred poukom in vsako zadnjo uro podprti s t. i. dopolnilnim ali dodatnim poukom. \u010cisto preprosta struktura, ki je delovala v obe smeri \u2013 zaradi inventivnosti teh programov smo dolo\u010deni hodili na obisk kar k enim in drugim in je bila veliko bolj domiselna kot obi\u010dajen pouk. Kot sem opazila pri lastnih otrocih v zadnjih 20 letih, je bil ta podporni sistem minimalen oziroma odsoten. Kako sami opazujete, kako zasveti otrok, ko se ga podpre tam, kjer je \u0161ibak, in omogo\u010di razcvet tam, kjer \u017ee blesti? <\/span>U\u010dna metoda MagicTree, ki sem jo razvila, v sredi\u0161\u010de postavlja otroka. Vsakega otroka posebej. Vsak otrok oziroma \u010dlovek v sebi nosi svoj potencial. Pri nekaterih so potenciali izrazitej\u0161i, recimo glasbeni ali \u0161portni, pri veliki ve\u010dini ljudi pa ne. A to \u0161e ne pomeni, da potencialov nimajo. \u010cisto vsak \u010dlovek v sebi nosi svoj oseben potencial. Njegov lasten. \u010ce otroka spremlja\u0161 po metodi MTM, ti to kmalu postane jasno. In potem otroka ni te\u017eko spremljati. Tudi nalepke \u201cnadarjen\u201d in \u201cu\u010dno \u0161ibek\u201d odpadejo. Prav vsak otrok je poseben, in ko ga za\u010duti\u0161, je neskon\u010dno dragocen. Samo na\u0161a dru\u017eba vrednoti po dolo\u010denih smernicah in tako ustvarja travme ter negativne vzorce \u010dustvovanja, mi\u0161ljenja in obna\u0161anja.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>VIZIJA<\/blockquote>

Kdaj se je zgodil ta absurdni preskok v neznosno koli\u010dino podatkov, ki ne ustvarjajo novih mo\u017eganskih povezav pri u\u010dencih, pa\u010d pa nagrajujejo mehansko pomnjenje brez \u0161ir\u0161ega konteksta<\/span>? Po mojem to\u010dnega \u010dasovnega momenta ni, se je pa ta proces za\u010del \u017ee v daljnem 17. stoletju, mo\u010dno pospe\u0161il pa po drugi svetovni vojni.  <\/em><\/p>

Kje je <\/em>korenina tega plevela? Kako da u\u010diteljski kolektiv nima mo\u010di, da se upre tak\u0161ni birokratizaciji in pohabljenju otrok?<\/span> To je kompleksno in nadvse zanimivo vpra\u0161anje. Ti\u010de pa se ve\u010dne dinamike posameznik-skupnost. \u010ce je v dolo\u010deni dru\u017ebi premalo ljudi, ki so se razvili v individuum in ki so sposobni v dru\u017ebo vnesti sve\u017e veter, sprememb ne bo in bodo prevladale rigidne navade in vzorci obna\u0161anja, ki slej ko prej postanejo destruktivni, kot je trenutno zelo jasno na \u0161olskem podro\u010dju.<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kako poklicu u\u010ditelja vrniti tisti lesk, ki ga ta zaklad za otroka potrebuje?<\/span> To, da so bili u\u010ditelji v\u010dasih cenjeni, je precej\u0161en mit. Pred svetovnima vojnama so se ljudje u\u010diteljskega poklica otepali, ker je bil te\u017eak in malo pla\u010dan. Danes pa u\u010diteljski poklic nima ugleda, ker je del sistema, ki ne podpira otrokovega razvoja in s tem dru\u017ebenega razvoja. Vem, sli\u0161i se kruto, a na\u0161e poglede na u\u010denje, pou\u010devanje ter otroka bi bilo treba radikalno spremeniti. Nismo ve\u010d v 18. in 19. stoletju, ko se je utrdil javni \u0161olski sistem, in \u010dlovek se je od takrat mo\u010dno spremenil. \u0160ola pa se ni. Kako naj ima potem ugled?<\/em><\/p>

\u200d<\/em>Kak\u0161na komplementarna izobra\u017eevanja bi potreboval ta poklic, da bi spet postal spo\u0161tovan in da bi u\u010ditelji suvereno in humano uveljavljali svoje kompetence? <\/span>Vsakdo, ki dela z ljudmi, bi moral temeljito poznati osnove razvojne psihologije in psihologije. Nujen pa je \u010dut za so\u010dloveka. Tega se ne more\u0161 nau\u010diti, lahko pa ga razvije\u0161, ko stopa\u0161 po poti samospoznavanja. Iskrenost, avtenti\u010dnost in poni\u017enost (v pozitivnem pomenu besede, ne v smislu hlap\u010devstva) paradoksalno \u010dloveku dajejo suverenost in integriteto. Takrat lahko premika\u0161 gore, v prenesenem pomenu besede. Je pa te\u017eko priti do tak\u0161nega stanja duha.<\/em>\u200d<\/p>

Kako vidite svojo pot v nadaljevanju, o \u010dem sanjate, kaj \u017eelite <\/span>uresni\u010diti? <\/span>Moja vizija je v Sloveniji ustvariti prostor, v katerem se bodo otroci lahko u\u010dili v svobodi, v svojem tempu, na svoj na\u010din. Brez zunanjega pritiska. Poti vedno obstajajo, \u010detudi jih ne vidimo. Treba je biti pozoren, da opazi\u0161, \u010de se odprejo kak\u0161na vrata.<\/em><\/p>

“Treba je biti pozoren, da opazi\u0161, \u010de se odprejo kak\u0161na vrata.” <\/em>Mateja de Laat<\/blockquote>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[16],"tags":[],"class_list":["post-249","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-strokovno"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=249"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":253,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions\/253"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=249"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=249"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.lada-center.education\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=249"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}