Pomemben korak k razvoju nove poti samousmerjenega izobraževanja
V nedeljo, 22. junija 2025, smo v Ormožu uspešno zaključili pilotni projekt z družinami, ki je za Lada Center pomenil ključni mejnik v razvoju inovativnega pristopa k izobraževanju otrok s slavnostnim zaključkom šolskega leta. Projekt ni bil le praktični preizkus, temveč tudi proces poglabljanja vrednot, preverjanja delujočih modelov in oblikovanja novega skupnega razumevanja, kaj izobraževanje je in kaj lahko še postane.
Ob tej posebni priložnosti nas je obiskal tudi Alexander Khost, dolgoletni zagovornik pravic otrok in soustvarjalec alternativnih izobraževalnih praks. Predvsem je izpostavil sodelovanje z začetkom branja v organizaciji Alliance for Self-Directed Education, kjer je prvič jasno prepoznal dejanski problem razlikovanja izrazov »osnovno« in »osnovnošolsko« izobraževanje. Skupaj smo začrtali notranji poslovni proces, ki bo omogočil bolj pregledno in odgovorno delo z družinami. Gre za skupno unikatno inovacijo, ki sta jo v zavodu Lada Center razvili Nemanič, Alenka in Hočevar Kastelic, Klavdija vsebinsko pa nas dopolnjuje tudi pedagoginja Štimec, Ida.
Z leve proti desni: Alexander Khost, Klavdija Hočevar Kastelic, Alenka Nemanič, Ida Štimec
Naše delo je prepoznal tudi Sifaan Zavahir, ki je naš pristop vključil v svojo predstavitev na letošnjem srečanju EUDEC – Evropske mreže demokratičnih šol. Dogodka se žal nismo mogli udeležiti, a nas veseli, da je bil naš prispevek predstavljen med najnovejšimi praksami v evropskem prostoru. Posebej bi radi poudarili, da je pilotni projekt očistil in utrdil številne ključne ideje, ki so se razvijale v zadnjih letih. V prihodnje se želimo usmerjeno posvetiti razvoju šolskega programa, ki bo otrokom ponujal dostop do drugačne, človekovim pravicam prijazne vrste izobraževanja. Naš cilj je, da v prvi fazi zaživimo kot šola brez koncesije, a z visokimi notranjimi standardi, ki otrokom omogočajo varno, smiselno in razvojno usmerjeno učno okolje.
Ponosni smo, da smo pridobili akreditacijo YRA (Youth Rights Accredited), ki potrjuje, da so naši notranji procesi oblikovani v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Ta priznanje nam daje jasen okvir, znotraj katerega bomo v prihodnjih mesecih razvijali učne programe, izlete, dogodke in druge vidike izobraževalnega vsakdana. Posebej močno je zazvenelo zavedanje, da otroci lahko razvijajo svoje kompetence – od samoiniciativnosti, ustvarjalnosti, sodelovanja, reševanja problemov do kritičnega mišljenja – če jim je ponujeno varno, spodbudno in svobodno okolje. Prav to smo jim želeli zagotoviti v pilotnem obdobju, in veseli smo, da smo skupaj s starši in mentorji ustvarili prostor, kjer otroci radi raziskujejo, se učijo in rastejo kot celovite osebnosti.
Zaključna refleksija je bila ganljiva, saj smo skupaj prepoznali, kako pomembno je, da starši postanemo zavezniki sprememb, se opremimo z znanjem in pogumom za drugačne poti ter zaupamo v razvoj otroka, ki ni pogojen z ocenami, temveč s pristnim zanimanjem in notranjo željo po učenju. Kar nas je posebej navdihnilo, so bila pričevanja otrok, ki so z iskricami v očeh pripovedovali, kako zelo uživajo v učenju, kadar imajo pri tem svobodo. Ko lahko raziskujejo sami, razvijajo svoje interese in kompetence v okolju, kjer se počutijo varno, jih učenje ne utruja, temveč navdihuje.
Ob koncu smo imeli tudi zaključno refleksijo s starši, kjer smo si v zaupanju podelili osebne izkušnje. Marsikoga je pot sprva spremljal dvom, negotovost, strah pred neznanim. A danes nas večina soglasno priznava, da je prav ta korak v neznano prinesel neprecenljive uvide – opazili smo otroke, ki znova verjamejo vase, ki postajajo samoiniciativni, sproščeni in vedoželjni. Bili smo priča otrokom, da je svoboda izjemnega pomena pri razvoju notranje samodiscipline, ter, da je samousmerjeno izobraževanje nekaj kar obstaja tudi v Sloveniji. Pomemben poudarek ob tem je bila tudi potrditev predhodnih teoretičnih vsebin – pa tudi izkustvenih spoznanj določenih strok – da je socializacija primarno ukoreninjena v družini. Ob tem je bilo posebej izpostavljeno, kako ključno je, da otroku omogočimo prostor za razvoj zunaj vplivov negativne socializacije. Mladoletni otroci imajo torej primarno pravico do doma, pravico do družine in pravico do varnega, spodbudnega okolja. Prisilna institucionalizacija – kar potrjujejo tudi pričevanja otrok – dokazano ni v korist dobrobiti mladega človeka.
Globoko se nas je dotaknil občutek, da smo bili del nečesa, kar presega običajno šolsko rutino. Zavedanje, da je mogoče ustvariti prostor, kjer otrokova radovednost ni zamejena, ampak negovana, nas je povezalo in opogumilo, da z gradnjo tega prostora nadaljujemo. Refleksija nas je še enkrat opomnila, da sprememba ni mogoča brez vas – staršev, ki zaupate, rastete in soustvarjate. Skupaj smo naredili pomemben premik, ki ga bomo v prihodnje še poglobili – za družine z otroki, ki cenijo svobodno, odgovorno in zavestno učenje.
Zahvala
Za izvedbo pilotnega projekta se iskreno zahvaljujem:
